To počnejo številni tik pred spanjem, posledice pa so lahko resne

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Clinical Gastroenterology and Hepatology, je analizirala podatke 199.155 udeležencev dveh velikih dolgoročnih raziskav, ki sta spremljali zdravje in življenjske navade ljudi.

Rezultati so pokazali, da je bilo pozno prehranjevanje povezano z 31 odstotki večjim tveganjem za razvoj presnovno povezane zamaščenosti jeter in z 28 odstotkov večjim tveganjem za razvoj ciroze. Ugotovitve so ostale pomembne tudi po upoštevanju drugih dejavnikov, med drugim telesne teže, sladkorne bolezni, uživanja alkohola, telesne dejavnosti in kakovosti prehrane.

To ne pomeni, da bo vsakdo, ki večerja pozno, zbolel. Raziskava je pokazala statistično povezavo, ne pa neposrednega vzročno-posledičnega odnosa. Kljub temu rezultati opozarjajo, da je pri skrbi za jetra smiselno upoštevati tudi čas prehranjevanja.

Presnovno povezana zamaščenost jeter je bolezen, pri kateri se v jetrnih celicah nabira preveč maščobe, pogosto v povezavi s čezmerno telesno težo, inzulinsko odpornostjo, sladkorno boleznijo tipa 2 ali drugimi presnovnimi motnjami.

Bolezen lahko dolgo poteka brez očitnih simptomov, zato se je človek pogosto ne zaveda. Pri nekaterih napreduje v vnetje jeter, brazgotinjenje tkiva in nazadnje cirozo, pri kateri je normalno delovanje jeter resno okrnjeno.

Kot pojasnjujejo evropske strokovne smernice združenj EASL, EASD in EASO, so pri obvladovanju te bolezni pomembni kakovostna prehrana, redna telesna dejavnost, uravnavanje telesne teže in obvladovanje drugih presnovnih dejavnikov tveganja.

Človeško telo deluje v skladu z notranjo biološko uro, ki vpliva tudi na presnovo in uravnavanje krvnega sladkorja. Čas, ko jemo, zato ni nujno nepomemben.

Pozni obroki lahko pri nekaterih ljudeh sovpadajo z manj ugodnimi presnovnimi razmerami, zlasti če so obilni, energijsko bogati ali del neurejenega dnevnega ritma. Težava je lahko še izrazitejša, kadar pozno prehranjevanje spremljajo pomanjkanje spanja, premalo gibanja in pogosto uživanje energijsko bogate hrane.

V strokovnem pregledu, objavljenem v reviji Frontline Gastroenterology, avtorji opozarjajo na povezave med motnjami dnevnega ritma, neurejenimi spalnimi navadami in presnovno povezano zamaščenostjo jeter. Vendar natančen vpliv samega časa obrokov še ni dokončno pojasnjen, zato ni mogoče trditi, da je pozna večerja edini ali glavni vzrok za nastanek bolezni.

Ciroza je napredovala oblika poškodbe jeter, pri kateri zdravo jetrno tkivo postopoma nadomešča brazgotinasto tkivo. Njeni vzroki so različni, med njimi kronične bolezni jeter, dolgotrajno čezmerno uživanje alkohola in nekatere presnovne motnje.

Povezava s poznim prehranjevanjem je pomembna predvsem zato, ker se lahko zamaščenost jeter sčasoma razvije v resnejšo bolezen. Vendar ugotovljenega povečanja tveganja ne smemo razumeti kot dokaz, da pozni obroki neposredno povzročajo cirozo.

Na zdravje jeter vpliva več dejavnikov hkrati. Čas obrokov je lahko eden izmed njih, vendar ga je treba presojati skupaj s prehrano, telesno težo, uživanjem alkohola, gibanjem in morebitnimi drugimi boleznimi.

Za zdravje jeter ni treba čez noč povsem spremeniti življenjskega sloga. Veliko lahko naredimo že z nekaj doslednimi navadami:

Večerjajmo nekoliko prej. Če je mogoče, si zadnji večji obrok načrtujmo tako, da tik pred spanjem ne bomo več lačni ali prenajedeni.

Izbirajmo kakovostna živila. Na jedilniku naj bo več zelenjave, sadja, polnozrnatih živil, stročnic, oreščkov in rib.

Omejimo močno predelana živila. Pogosto uživanje izdelkov z veliko dodanega sladkorja in nasičenih maščob lahko prispeva k neugodnim presnovnim spremembam.

Poskrbimo za redno gibanje. Telesna dejavnost pomaga uravnavati telesno težo in izboljšuje presnovno zdravje.

Ohranjajmo urejen ritem spanja. Reden čas odhajanja v posteljo in dovolj spanja lahko pomagata pri vzdrževanju bolj ustaljenih dnevnih navad.

Pri tem ni treba pretiravati z omejevanjem hrane ali preskakovanjem obrokov. Pomembnejša od strogega pravila, da po določeni uri ne smemo več jesti, je dolgoročno uravnotežena prehrana, prilagojena posameznikovim potrebam.

Za zdaj ni dovolj dokazov, da bi lahko določili univerzalno uro, po kateri bi bilo prehranjevanje škodljivo za vse. Pomembni so tudi velikost obroka, njegova sestava, čas spanja in celoten življenjski slog.

Če se večerja zaradi službe ali drugih obveznosti pogosto zavleče, to samo po sebi še ne pomeni, da so jetra ogrožena. Smiselno pa je, da pozno prehranjevanje ne postane vsakodnevna navada, povezana z obilnimi obroki in pomanjkanjem spanja.

Nove ugotovitve so predvsem opomnik, da zdravja jeter ne določajo le živila, ki jih izbiramo, temveč tudi naše vsakodnevne navade. Urejeni obroki, kakovostna prehrana, redno gibanje in zmernost pri alkoholu so razumni koraki za zmanjševanje tveganja, medtem ko bodo prihodnje raziskave morale še natančneje pojasniti, kako velik vpliv ima čas prehranjevanja.

Viri: Clinical Gastroenterology and Hepatology, European Association for the Study of the Liver (EASL), Frontline Gastroenterology