Medtem ko nekateri verjamejo, da povišan holesterol povzroča le prehrana, drugi pa, da gre zgolj za genetiko, strokovnjaki opozarjajo, da je resnica veliko bolj zapletena. Zato nutricionisti in strokovnjaki poudarjajo, da želijo, da ljudje nehajo verjeti naslednjim mitom, povezanim z visokim holesterolom.
Mit 1: Že samo spremembe v prehrani lahko rešijo težavo visokega holesterola
Čeprav so spremembe v prehrani priporočljive, same po sebi pogosto niso dovolj, da bi bistveno vplivale na holesterol. "Na raven holesterola v krvi lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so spanje, stres, vadba in genetika," za EatingWell pove dietetičarka in nutricionistka Patricia Kolesa. Dodaja, da je pomembno, da si zunaj prehrane postavite majhne, dosegljive cilje, kot so izboljšanje spanca, ukvarjanje s prijetno telesno dejavnostjo in uporaba tehnik za obvladovanje stresa.
Mit 2: Maščobe bi morali popolnoma izločiti iz prehrane
Pogosto zmotno prepričanje je, da se je treba izogibati vsem maščobam, vendar to ne drži. "Čeprav nekatere maščobe lahko prispevajo k visokemu holesterolu, niso vse maščobe enake," pojasnjuje registrirana dietetičarka in nutricionistka Carly Hart. "Preveč nasičenih in trans maščob povečajo tveganje, medtem ko lahko nenasičene maščobe zmanjšajo vnetja, zvišajo HDL (dober) holesterol in znižajo LDL (slab) holesterol." Hartova priporoča povečanje vnosa oreščkov, semen, avokada in mastnih rib, hkrati pa zmanjšanje vnosa nasičenih maščob.
Mit 3: Visok holesterol lahko prepoznate po simptomih
Večina ljudi z visokim holesterolom nima simptomov, zato ga je težko prepoznati brez testiranja. Le ljudje z izjemno visokimi ravnmi včasih kažejo znake, kot so rumene obloge okoli vek. Zato so redni pregledi pri zdravniku potrebni za spremljanje holesterola in pravočasno odkrivanje sprememb.
Mit 4: Samo ljudje s prekomerno telesno težo imajo lahko visok holesterol
Visok holesterol lahko prizadene vsakogar, ne glede na obliko telesa. "Pojavi se lahko pri kateri koli teži, ker je povezan z genetiko, družinsko anamnezo in prehrano," pravi registrirana dietetičarka Mandy Willig. Priporoča, da odrasli, starejši od 20 let, preverjajo holesterol vsakih pet let, tisti s sladkorno boleznijo ali družinsko anamnezo srčnih bolezni pa naj preverjajo holesterol pogosteje.
Mit 5: Za holesterol vas mora skrbeti le v starosti
"Visok holesterol se lahko razvije v kateri koli starosti in se pogosto začne že v mladih letih, zlasti pri ljudeh z družinsko anamnezo srčnih bolezni," pravi dietetičarka in nutricionistka Alexandria Hardy. Dodaja, da imajo lahko povišane ravni tudi otroci in mladostniki, zato je pomembno, da si že zgodaj ustvarimo zdrave navade, kot so uživanje hrane z veliko vlakninami, redna vadba in zmanjšanje vnosa nasičenih maščob.
Razbijanje mitov o holesterolu je ključnega pomena za uspešno obvladovanje, redni pregledi in znanstveno utemeljene spremembe življenjskega sloga pa ostajajo najpomembnejši način za zaščito zdravja srca.
Vir: Index
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV