Slabost med vožnjo, ki ji strokovno pravimo kinetoza oz. potovalna bolezen, je pogost pojav na potovanjih ne le z avtomobilom, ampak tudi drugimi prevoznimi sredstvi. Nekateri imajo težave z želodcem že med normalno vožnjo, drugim postane slabo samo v izrednih razmerah.

Zakaj sploh nastopi potovalna bolezen? Možgani ves čas nadzirajo naš položaj, premikanje in držo telesa, kar počnejo s pomočjo informacij (signale pošiljajo živčni končiči), ki jih s pomočjo vidnega živca posredujejo oči in notranje uho, ki je glavni ravnotežni organ v telesu. Možgani skušajo vzpostaviti ravnovesje med tem, kar vidimo in premiki glave, ki jih zaznamo. Če oba omenjena vira možganom posredujeta različne podatke oz. med njima pride do neravnovesja, če torej zaznavate premike, jih pa ne vidite, si možgani informacij ne znajo pravilno razlagati in pojavijo se simptomi, ki jih imenujemo potovalna bolezen. Za kinetozo so značilni občutek nemira, glavobol, slabost, bledoličnost, potenje (oseba izloča hladen pot) in vrtoglavica oz. omotica. Do podobnih dezinformacij prihaja tudi, kadar med vožnjo gledamo v telefon, tablico ali knjigo. Potovalna bolezen sicer ni bolezen v pravem pomenu besede, lahko pa prizadene vsakogar. Ne kaže na težave z delovanjem organov, ampak je zgolj posledica nasprotujočih si signalov iz organov, ki sodelujejo pri vzpostavljanju ravnotežja, na kar se center v podaljšani hrbtenjači odzove s slabostjo in v končni fazi tudi z bruhanjem.

Do tega pojava ne pride samo v potniški kabini avtomobila, ampak tudi na vlaku, ladji, avtobusu in letalu, ko na primer ne morete gledati skozi okno in vam oči sporočajo, da ste pri miru, letalo pa medtem spreminja smer vožnje. Tedaj se tekočina v polkrožnih kanalih pretaka in sporoča, da se gibljete, a tega ne vidite. Možgani so posledično zmedeni in ne vedo, kaj je res in kaj ne. Zato marsikdo tedaj čuti slabost ali celo bruha, če se vožnja ne prekine. Bruhanje ne odpravi slabosti, pač pa šele prenehanje z vožnjo. Ustavite se za toliko časa, da slabost mine, najbolje na svežem zraku ali se za nekaj minut uležite in zaprite oči. Pomaga tudi vlažna hladna krpa na čelu.

Vzrok za slabost je pogosto tudi psihološkega izvora, ko nas je strah, da nam bo med vožnjo slabo in ves čas samo čakamo na znake, da nam postane slabo. Mnogi sami sebe prepričajo, da jim je slabo. Strokovnjaki v tem primeru priporočajo tehnike sproščanja, posebej pri posameznikih, pri katerih je ta strah tako zelo močan, da jim zaradi stresa oz. bremena poti postane slabo še pred samo vožnjo. Najpogostejša je sicer potovalna bolezen pri otrocih, starejših od dveh let, z odraščanjem pa pri mnogih tovrstne težave izzvenijo, saj se možgani na takšne situacije navadijo.

Če vas med vožnjo daje slabost, poskrbite, da ves čas gledate naprej oz. opazujete cesto pred sabo (pogled usmerite v daljavo), preventivno pa lahko ukrepate tako, da se na pot odpravite spočiti in v zgodnjih jutranjih urah, ko je temperatura zraka še znosna, da v sebi nimate alkohola, da sedite čim bolj spredaj, da med vožnjo uživate le suho hrano (pred vožnjo uživajte čim lažje obroke in se izogibajte mastni hrani), saj se vam v primeru tekočin obeta burno dogajanje v želodcu. Strokovnjaki svetujejo, da se vsaki dve uri ustavite za četrt ure, za volanom pa na dan ne preživite več kot osem ur. Sicer pa je zlato pravilo proti slabosti med vožnjo, da sedite na sprednjem sedežu – najbolje, če vozilo krmilite kar sami. Otroci do 12. leta starosti (do tega leta je potovalna slabost najpogostejša) na sovoznikovem sedežu ne smejo sedeti, zato naj otroci, ki so bolj dovzetni za tovrstno slabost, sedejo na srednji sedež, kjer imajo boljši pregled nad dogajanjem.

Proti potovalni slabosti lahko ukrepate tudi z zdravili (za preprečevanje slabosti, bruhanja in vrtoglavice se tovrstna zdravila zanašajo predvsem na učinkovino, imenovano dimenhidrinat), pomaga pa tudi ingver (v obliki napitka ali prehranskega dopolnila), razni čaji, akupunktura in zapestni trakovi, ki stimulirajo akupresurne točke na zapestju (t. i. Nei-Kuanove točke) in z lepilnim trakom oz. obližem prelepljen popek. Otroku pred vožnjo omejite uživanje sladke hrane in pijač. Vedno imejte na razpolago vodo (to uživajte v kratkih požirkih) in suho hrano (npr. prepečenec). V kabini naj ne bo prevroče in naj bo brez motečih ali močnih vonjav. Med vožnjo se skušamo zamotiti, bodisi prepevamo, igramo različne igre ali na glas predvajamo glasbo. Če se vozimo v vlaku, se usedemo ob okno v smeri vožnje, na letalu pa skušamo sedeti v srednjem delu ali za krili, saj tam občutimo najmanj gibanja.