Za komercialne različice imen novega koronavirusa je zadolžena Svetovna zdravstvena organizacije (WHO, slovensko SZO). Ta je različice novega koronavirusa (SARS-CoV-2, znan tudi kot covid-19, kar je okrajšava za koronavirusno bolezen 2019) pred časom poimenovala po grški abecedi. Za ta korak se je odločila, da bi preprečilo stigmatizacijo držav, kjer se različice prvič pojavijo. S poimenovanji, ki se ne ozirajo na lokacijo, so želeli preprečiti primere, kot je ta, ko je takratni ameriški predsednik Donald Trump govoril o kitajskem virusu, kar je predvsem v ZDA podžgalo nestrpnost do Američanov azijskega rodu. Takšna lahko zapomljiva imena so olajšala laične razprave o različicah in so tudi bolj praktična. S tem so pri WHO poenostavili javno komunikacijo in preprečili ožigosanje držav.
Za sistem označevanja različic virusa SARS-CoV-2 se je WHO odločil po nasvetu posebne skupine strokovnjakov. Strokovna imena različic virusa so s tem ostala – imena, kot sta delta in omikron, se uporabljajo le v širši javnosti – in so ostala vezana na geografsko poreklo različic (več o tem v nadaljevanju).
WHO je do zdaj opredelil sledeče različice virusa sars-cov-2. Prva različica B.1.1.7, ki se je najprej pojavila v Veliki Britaniji, je znana kot alfa, južnoafriška različica B.1.351 je poimenovana beta, brazilska P.1 gama. Indijska kombinacija mutacij virusa B.1.617 ima dve podtipski različici – bolj zaskrbljujoča B.1.617.2 se imenuje delta, manj nevarna B.1.617.1 pa kapa. Epsilon je ameriški B.1.427/B.1.429, zeta pa brazilski sev P.2. To so še eta B.1.525 (nigerijska različica), filipinski P.3 je theta, ameriški B.1.526 jota, B.1.1.529, ki izvira iz Bocvane, pa omikron. Grška abeceda ima 24 črk, kaj se bo zgodilo, ko bo število različic sars-cov-2 to število preseglo, še ni znano. Različice epsilon, zeta, eta, theta in jota WHO ni uvrstila med t. i. skrb vzbujajoče različice (VOC).
Strokovna poimenovanja imajo svoje prednosti, a se težko izgovarjajo in si jih je težko zapomniti. Poimenovanju različic po območjih, kjer so bile te zaznane, vodi v stigmatizacijo in diskriminacijo, so odločitev o novem poimenovanju pred časom obrazložili pri WHO. Kljub temu številni mediji še naprej govorijo in poročajo o npr. južnoafriški, indijski in brazilski različici virusa, pa britanskem sevu, ki mu Britanci pravijo kentska različica, te pa sev z otoka Sheppey. To samo krepi sovražno nastrojenost do ljudi.
Znanstvena poimenovanja bolezni
Obstaja več tisoč različic virusa SARS-CoV-2, ki so razvrščene v podskupine, kot so linije in kladi (taksonomne skupine, ki obsegajo skupnega prednika in vse njegove potomce). Najbolj razširjene so naslednje tri nomenklature (sistematično urejen skupek imen, nazivov za predmete kake znanosti, stroke, delovnega področja po SSKJ). Znotraj znanstvene iniciative GISAID imamo osem poglavitnih kladov, in sicer S, O, L, V, G, GH, GR in GV, znotraj svetovne podatkovne baze Nextstrain je 13 poglavitnih kladov (19A–B, 20A–20J in 21A), program za razvrščanje in poimenovanje virusnih linij SARS-CoV-2, imenovan PANGOLIN, pa je za zdaj zaznal šest poglavitnih virusnih linij, in sicer A, B, B.1, B.1.1, B.1.177, B.1.1.7.
Poimenovanje bolezni po krajih je sicer zgodovinska praksa. V preteklosti so Italijani, Nemci in Britanci na primer sifilis poimenovali francoska bolezen, Francozi pa so ga imenovali napolitanska bolezen. Za Ruse je bila to poljska, za Poljake pa nemška bolezen. Danci in Portugalci so mu medtem rekli španska bolezen. Ime kraja, kjer so virus oziroma bolezen prvič zaznali, je običajno del uradnega imena bolezni. Ebola je na primer ime dobila po istoimenski reki v Demokratični republiki Kongo. Znani primeri so še nemške ošpice, virus Zahodnega Nila, mers ali bližnjevzhodni respiratorni sindrom, zika (po gozdu v Ugandi) in borelioza (lymska bolezen), ki je ime dobila po kraju Lyme v ameriški zvezni državi Connecticut. Da gre za slabo reklamo, priča primer španske gripe, saj virus skoraj zagotovo ne izvira od tod, a je Španija o njem najbolj poročala, in za nagrado jo je doletele ta čast.
Za mednarodno klasifikacijo bolezni (kratica ICD oz. MKB) in poimenovanje skrbi WHO, ki pri tem tesno sodeluje s Svetovno organizacijo za zdravje živali (OIE) in Mednarodno organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). ICD vsebuje vse diagnoze oz. znane bolezni in vzroke smrti. Trenutno je v uporabi 11. popravljena izdaja s kratico MKB-11.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV