Pljučni rak, ki so ga odkrili pri papežu: kateri so prvi opozorilni znaki?

Papež Leon XIV., ki je star 71 let, je bil v torek, 13. oktobra 2026, operiran v rimski bolnišnici Gemelli. Med posegom so mu odstranili spodnji reženj desnega pljuča, saj so zdravniki v njem odkrili sumljivo spremembo. Preiskava odvzetega tkiva je potrdila diagnozo pljučnega adenokarcinoma.

Po podatkih vatikanskega glasila Vatican News je operacija potekala po načrtih in brez zapletov. Kirurški poseg je trajal približno 90 minut, papež pa se je po prebujanju vrnil v bolniško sobo. Po takratnih napovedih naj bi v bolnišnici ostal približno en teden.

Za zdaj ni javno znanih vseh podrobnosti o razširjenosti bolezni, morebitni prizadetosti bezgavk ali nadaljnjem zdravljenju. Zato je prezgodaj napovedovati, kakšen bo dolgoročni potek bolezni.

Adenokarcinom je vrsta raka, ki se razvije iz žleznih celic. V pljučih spada med najpogostejše oblike nedrobnoceličnega pljučnega raka, ki se razlikuje od drobnoceličnega raka po značilnostih celic, poteku bolezni in načinu zdravljenja.

Kot pojasnjuje britanska organizacija Cancer Research UK, je izbira zdravljenja odvisna predvsem od vrste tumorja, njegove velikosti, mesta nastanka in morebitnega širjenja v bezgavke ali druge dele telesa.

Pljučni adenokarcinom se pogosto razvije v zunanjih delih pljuč. Pojavi se lahko tudi pri ljudeh, ki nikoli niso kadili, čeprav kajenje ostaja eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek pljučnega raka. Med druge dejavnike tveganja sodijo izpostavljenost radonu, azbestu, onesnaženemu zraku in pasivnemu kajenju.

Pomembno je poudariti, da sama diagnoza adenokarcinoma še ne pove, kako napredovala je bolezen. Za oceno so potrebni dodatni podatki o tumorju in njegovem morebitnem širjenju.

Pljučni rak se lahko v začetnih fazah razvija brez očitnih težav. Prav zato ga je včasih težko odkriti dovolj zgodaj, zlasti če človek nima značilnih simptomov.

Med opozorilne znake sodijo:

- dolgotrajen kašelj ali sprememba običajnega kašlja;

- izkašljevanje krvi;

- težko dihanje;

- bolečina v prsnem košu, zlasti pri kašljanju ali globokem vdihu;

- ponavljajoča se vnetja dihal;

- nepojasnjena izguba telesne teže;

- dolgotrajna utrujenost in zmanjšana telesna zmogljivost.

Ti simptomi niso značilni samo za raka, saj se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih dihal. Če vztrajajo, se stopnjujejo ali se pojavi kri v izmečku, je potreben zdravniški pregled. Pri izkašljevanju krvi je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč nemudoma.

Ob sumu na pljučnega raka zdravniki najprej ocenijo simptome, zdravstveno zgodovino in dejavnike tveganja. Pri nadaljnji diagnostiki uporabljajo slikovne preiskave, predvsem rentgensko slikanje in računalniško tomografijo prsnega koša.

Za potrditev diagnoze je pogosto potreben odvzem vzorca tkiva, ki ga nato pregleda patolog. Ta lahko ugotovi, za katero vrsto raka gre. Dodatne preiskave pomagajo določiti, ali je bolezen omejena na pljuča ali se je razširila drugam.

Pri nekaterih oblikah pljučnega adenokarcinoma zdravniki opravijo tudi molekularne preiskave tumorja. Z njimi iščejo določene genske spremembe, ki lahko vplivajo na izbiro zdravil.

V primeru papeža Leona XIV. je bila diagnoza potrjena s pregledom tkiva med operacijo. Vendar brez objavljenih podatkov o vseh izvidih ni mogoče zanesljivo določiti stopnje njegove bolezni.

Zdravljenje je prilagojeno posamezniku. Upoštevati je treba razširjenost bolezni, splošno zdravstveno stanje in značilnosti tumorja.

Če je rak omejen na manjši del pljuč in je bolnik dovolj zdrav za operacijo, je kirurška odstranitev tumorja lahko ena glavnih možnosti zdravljenja. Pri posegu, imenovanem lobektomija, kirurg odstrani pljučni reženj, v katerem je tumor.

Po navedbah britanskega zdravstvenega sistema NHS so med možnostmi zdravljenja pljučnega raka tudi:

operacija: odstranitev dela pljuč ali, kadar je to nujno, celotnega pljučnega krila;

kemoterapija: uporaba zdravil, ki uničujejo rakave celice ali zavirajo njihovo razmnoževanje;

obsevanje: uporaba visokoenergijskega sevanja za uničevanje rakavih celic;

tarčna zdravila: zdravila, ki delujejo na določene spremembe v rakavih celicah;

imunoterapija: zdravljenje, ki pomaga imunskemu sistemu prepoznati in napadati rakave celice.

Vsi bolniki ne potrebujejo vseh naštetih načinov zdravljenja. Po operaciji je lahko potrebno dodatno zdravljenje, lahko pa se zdravniki odločijo tudi za redno spremljanje, odvisno od dokončnih izvidov in tveganja za ponovitev bolezni.

Možnost ozdravitve je močno povezana s stopnjo bolezni ob diagnozi. Če je tumor odkrit zgodaj, je omejen na pljuča in ga je mogoče v celoti odstraniti, so možnosti za uspešno zdravljenje praviloma boljše kot pri bolezni, ki se je že razširila.

Diagnoza pljučnega raka je resna, vendar potek bolezni ni pri vseh enak. Prav zgodnje odkrivanje, natančna diagnostika in izbira ustreznega zdravljenja lahko pomembno vplivajo na izid.

Viri: Vatican News, Reuters, Cancer Research UK, NHS