Pasivno sedenje pred televizijo: Zakaj so moški bolj ogroženi?

Znanstveniki z Univerze Južne Kalifornije so ugotovili, da dolgotrajno gledanje televizije v srednjih letih povečuje tveganje za upad kognitivnih funkcij kasneje v življenju, piše Science Alert. Analiza podatkov, ki je trajala 24 let, je pokazala, da moški, ki so pogosto gledali televizijo, kažejo manjše volumne sive snovi in večje število poškodb beline v možganih, še dodajajo.

"To ne pomeni, da je sedenje samo po sebi nevarno, temveč je ključno, kaj med sedenjem počnete," poudarjajo strokovnjaki ter opozarjajo na razliko med aktivnim in pasivnim gledanjem. Medtem ko delo v pisarni zahteva kognitivni napor, je televizija popolnoma pasivna aktivnost, kar za možgane nima enakih zaščitnih učinkov kot mentalno stimulativne dejavnosti.

Ena najbolj presenetljivih ugotovitev študije je drastična razlika med spoloma. Raziskovalci so opazili, da je povezava med gledanjem televizije in zmanjšanjem možganskega volumna močno izražena pri moških, medtem ko pri ženskah teh povezav skoraj ni bilo, piše Science Alert.

Zakaj je temu tako?

Razlaga za ta pojav se skriva v vzorcih vedenja. Moški namreč pogosteje gledajo televizijo v dolgih, neprekinjenih intervalih, ko na primer spremljajo športne dogodke ali dolge filme, ženske pa gledanje televizije pogosteje prekinejo s hišnimi opravili ali skrbjo za otroke. Ta dinamika lahko pomeni razliko med nevarno stagnacijo in občasno aktivacijo možganskih centrov za gibanje in načrtovanje.

Razlika med pisarniškim sedenjem in televizijo je ogromna. Študija ARIC, ki je trajala od osemdesetih let do danes, je razkrila, da intelektualna stimulacija med sedenjem ščiti pred lezijami bele snovi, piše Science Alert. Udeleženci, ki so delali v pisarni, so imeli v starosti boljši kognitivni profil. "Zavedati se moramo, da možgani niso statični; njihova uporaba vpliva na njihovo fizično velikost," pravijo avtorji.

Televizija je po drugi strani popolnoma pasivna izkušnja, kjer so možgani le 'sprejemniki', brez potrebe po sintezi novih informacij ali kritičnem presojanju, kar sčasoma privede do degradacije ključnih struktur, še dodajajo.

Priporočila raziskovalcev so jasna: zmanjšajte čas pred televizijo in povečajte mentalno stimulacijo. Tudi če se ne morete odpovedati svoji najljubši oddaji, jo vsaj občasno prekinite s krajšo aktivnostjo.

Kaj sledi?

"Potrebujemo več raziskav, da potrdimo vpliv digitalnih aktivnosti, kot je pošiljanje sporočil, a verjetno je vsaka aktivnost boljša od čiste pasivnosti," pa pravi eden od raziskovalcev. Pomembno je zavedanje, da naši možgani niso neuničljivi in da so njihova struktura ter funkcionalnost v starosti neposredna posledica navad, ki jih gojimo že desetletja prej.

Vir: sciencealert.com