Resna težava: Ali smrčite, se ponoči zbujate in težko dihate?

Smrčanje, prebujanje ponoči ali težko dihanje so simptomi, ki lahko kažejo na obstruktivno spalno apnejo. Gre za pojav večkratnih prenehanj dihanja ponoči, motnjo, ki se je ljudje pogosto ne zavedajo, zato je približno 80 odstotkov ostane nediagnosticirane, lahko pa vodi tudi do demence.

Obstruktivna apneja v spanju (OSA) je kronična, izčrpavajoča večsistemska motnja, ki vodi do pogostih prekinitev dihanja med spanjem, ki jih povzroči delni ali popolni kolaps zgornjih dihalnih poti.

"Ocenjuje se, da za to motnjo trpi približno 10 odstotkov moških in tri odstotke žensk, starih od 30 do 49 let, medtem ko pogostost pri starejši populaciji doseže do 17 odstotkov pri moških in 9 odstotkov pri ženskah po menopavzi," pravi dr. Danijela Žakić Milas, specialistka klinične psihologije iz Psihiatrične klinike Vrapče.

Znanstveniki so od devetdesetih let prejšnjega stoletja opazili porast pojavnosti apneje, kar 80 odstotkov obolelih pa ostane nediagnosticiranih.

"Lahko rečemo, da obstaja jasna povezava in da kronična OSA prinaša tveganje za demenco ," pravi.

Do nedavnega je veljalo prepričanje, da so kognitivni primanjkljaji pri ljudeh s sindromom obstruktivne spalne apneje, zlasti pri bolnikih srednjih let, predvsem posledica pridruženih bolezni, kot so sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija in povišane maščobe v krvi, in veliko manj posledica procesov, povezanih s samo apnejo.

Vendar pa dr. Žakić Milas poudarja, da novejše raziskave vse bolj kažejo na neodvisen in pomemben vpliv procesov, povezanih z apnejo, kot so zmanjšana raven kisika ponoči (hipoksemija), oksidativni stres, vnetni procesi v možganih in pogosto prebujanje med spanjem, na progresivni kognitivni upad pri obolelih.

Pomanjkanje spanca ni edina posledica

"Prekomerna dnevna zaspanost, ki je pogosta pri ljudeh z apnejo, znatno poveča tveganje za resen kognitivni upad in kasneje razvoj demence," pravi Žakić Milas.

Pojasnjuje, da pri apneji ne gre zgolj za "pomanjkanje spanca" in naivno sklepanje, da bomo, ko bomo spet malo dlje spali, popravili škodo.

Čeprav lahko različna zdravljenja ublažijo dnevno zaspanost, številne študije kažejo, da kognitivni primanjkljaji pogosto ostanejo prisotni, kar potrjuje, da imajo nevrokognitivne posledice OSA neodvisen klinični pomen.

Pomanjkanje kakovostnega spanca negativno vpliva na možgane, saj zmanjšuje njihovo občutljivost na dražljaje, upočasnjuje prenos živčnih impulzov in spodbuja škodljive biološke procese, kot sta oksidativni stres in nepravilna tvorba beljakovin v celicah.

Dolgoročno lahko te spremembe povzročijo majhne krvavitve v možganih in postopno krčenje možganskega tkiva.

"Nedavne raziskave so pokazale, da ljudje z apnejo doživljajo smrt možganskih celic v delih možganov, odgovornih za spomin in nadzor vedenja – hipokampusu in frontalnem korteksu. Ti deli možganov so ključni za sposobnost priklica informacij, sprejemanja odločitev in usmerjanja vsakdanjega vedenja," je pojasnila Žakić Milas.

Ne vpliva na inteligenco, ampak poslabša pozornost

Metaanaliza 25 študij, ki je zajela več kot 1000 bolnikov z OSA in skoraj 900 zdravih preiskovancev, je pokazala, da ta motnja ne vpliva bistveno na splošno inteligenco in verbalne sposobnosti, vendar bistveno poslabša pozornost in izvršilne funkcije.

Mešani rezultati so bili ugotovljeni tudi na področju vidno-motoričnega delovanja in spominskih funkcij, kjer se domneva, da so izvršilne disfunkcije delno odgovorne za oslabljen spomin zaradi težavne organizacije in priklica informacij.

"Vsak četrti bolnik z apnejo ima resne kognitivne težave," poudarja dr. Žakić Milas.

Dodaja, da imajo bolniki z apnejo od 7,5- do 20-krat večje tveganje za razvoj resnih motenj pozornosti in koncentracije, težav pri učenju novih informacij in precejšnje število napak pri opravljanju skoraj vseh vrst monotonih nalog.

Žakić Milas pravi, da znanstveniki poudarjajo pomen uvajanja učinkovitejših diagnostičnih in terapevtskih pristopov.

"V prihodnosti bi bilo treba posebno pozornost nameniti raziskavam genetskih predispozicij, trajanja bolezni, presnovnih in nevrovaskularnih dejavnikov ter kakovosti krvno-možganske pregrade," je dejala.

Dodala je, da OSA ni le motnja spanja, temveč resen zdravstveni izziv z možnimi posledicami za kognitivno zdravje.

Zgodnje prepoznavanje, pravilna diagnoza in zdravljenje bi lahko igrali ključno vlogo pri preprečevanju ali blaženju kasnejših nevrodegenerativnih procesov, vključno z demenco.

Vir: zimo.dnevnik.hr