Nočni vid: nenavaden stranski učinek zdravljenja raka

Pri fotodinamični metodi zdravljenja raka –  temelji na interakciji med fotosenzibilizatorjem in svetlobo točno določene valovne dolžine – svetloba aktivira fotosenzibilizator v celicah, pri čemer nastajajo reaktivne kisikove spojine in prosti radikali, ki celico uničijo. Toda tovrstno zdravljenje ima lahko nenavaden stranski učinke – nekateri pacienti vidijo v temi. Zdaj so znanstveniki ugotovili, zakaj do tega prihaja. Kriv je rodopsin oz. vidni purpur, pigment mrežnice, občutljiv na svetlobo, ki reagira na svetločutno spojino klor e6, ki je ključna za tovrstno zdravljenje.

Znanstveniki so vse skupaj povezali z vedenjem o očesni mrežnici, ki običajno ni občutljiva na infrardečo svetlobo. V njej je rodopsin, ki vsebuje protein opsin, ki je povezan z molekulo retinala. Ta deluje kot antena za fotone, in če proton pade na mrežnico, retinal preide v vzbujeno stanje. To sproži impulz vidnega živca, kar zaznajo možgani kot vidni signal. Pod infrardečo svetlobo in vbrizganim klorom očesna mrežnica reagira na enak način kot pri vidni svetlobi. ''To pojasni izboljšano ostrino vida v temi,'' razlaga kemik Antonio Monari iz univerze Lorraine v Franciji.

Vidna svetloba povzroči, da se mrežnica loči od rodopsina, kar telo prevede v električni impulz, ki ga naši možgani interpretirajo in nam omogočijo, da vidimo. Ko klor e6 absorbira obsevanje z infrardečo svetlobo, v očesnem tkivu reagira s kisikom in ga spremeni v odziven singletni kisik. Ta, poleg tega, da uničuje kancerogene celice, reagira z očesno mrežnico in omogoča boljši nočni vid, je pokazala molekularna simulacija.