Negativne posledice sedenja in sedečega načina življenja

Povprečno odrasel posameznik v zahodnem svetu presedi več kot polovico budnega časa. Ob sedenju se v telesu odvija kopica škodljivih fizioloških in psiholoških procesov. Ko boste spoznali vse negativne posledice sedečega načina življenja, boste morda razmislili o spremembi načina življenja.

Slaba telesna drža

Da je sedenje novo kajenje, nas zdaj svarijo že vrsto let. In je tudi podobno zasvojljivo kot tobak. Telo je namreč precej ubogljivo in se prilagodi našim navadam. Več kot sedimo, bolj telo potrebuje sedeč položaj. In obratno, več kot se gibamo, bolj hrepeni po tem. Negativne posledice sedenja so toliko večje, kadar sedimo v sključenem položaju, naš pogled pa je usmerjen navzdol – zveni znano? Slaba telesna drža je najpogosteje posledica sedečega načina življenja. Človek namreč ni bil ustvarjen za sedenje. Med negativnimi posledicami sedenja je na prvem mestu prav slaba drža telesa. Kadar sedimo nepravilno, naše dihanje postane bolj plitvo, pride do slabše prekrvitve možganov, kar lahko vodi v zaspanost, prav tako je slabši pretok krvi v spodnje okončine, ves naš gibalni sistem pa se mora prilagoditi nenaravni drži – bolečine v ledvenem delu hrbtenice so najpogostejše bolečine gibalnega sistema. Dolgotrajno sedenje je pomemben dejavnik tveganja za razvoj bolečin v križu, saj povzroči nezadostno prehranjenost medvretenčnih ploščic, kar vodi v zmanjšanje vzdržljivosti hrbtnih mišic, to pa v bolečine v križu. Dolgotrajen sedeč položaj povzroča tudi deformacijo hrbtenice (skolioza, spondiloartroza ipd.), slabše je tudi zdravje gibal.

Kronični stres

Dolgotrajno sedenje ima številne druge negativne posledice za naše zdravje, saj trpijo ne le gibalni sistem in dihalni vzorci, ampak tudi prebava in psiha. Telo namreč ob ''anomalijah'' kompenzira, vsota vseh negativnih posledic prekomernega sedenja in posledičen fizične neaktivnost pa se odraža v številnih bolezenskih stanjih. Pri sedenju se morajo vratne mišice konstantno stabilizirati, kar vodi v bolečine v glavi in zatilju. Najpogosteje se negativne posledice sedenja vidijo, ko naša telesna drža spominja na sedeč položaj in je vrat potisnjen preveč naprej, prsni del hrbtenice je izbočen, prednji del ramen pa pomaknjen oz. potisnjene naprej, obrnjen navznoter in brez težišča. Zaradi tega imamo zaprt prsni koš – prsni del hrbtenice se ukrivi – stisnjena je tudi trebušna prepona, zato težje opravlja svojo nalogo. Posledično dihamo bolj plitko, to nas namreč sili v dihanje s prsnim košem in ne trebušno prepono. To za telo predstavlja kronični stres, saj tak način dihanja spodbuja delovanje simpatičnega živčnega sistema ter aktivira reflekse za beg/boj, medtem ko dihanje s prepono spodbuja delovanje parasimpatičnega živčnega sistema, kar pomiri telo in mu omogoča počitek in prebavljanje. Za kaj takega mora biti hrbtenica vzravnana, prsni koš pa odprt.

Težave s prebavo

Sedenje negativno vpliva tudi na prebavo, saj se zaradi spodbujanja simpatičnega živčnega sistema ta upočasni, upognjena hrbtenica pa lahko zaradi stiskanja prebavil in črevesja vodi v zaprtost. Zaradi napetosti mišic so napeti tudi živci, kar povzroča raznorazne bolečine v telesu. S sedenjem in upogibom kolka se povečajo mišice, ki se naraščajo na medenico, kar vodi v napačen položaj hrbtenice. Pri pregibu kolena slabijo mišice nog, kolena postanejo bolj trda in v primeru obrabe hrustanca tudi boleča. Bolj je obremenjena tudi pogačica. Ni nepričakovano, da lahko na račun sedenja začnete pridobivati kilograme. Če porabite manj kalorij, kot jih ustvarite, se to pozna na vaši telesni teži, kar lahko vodi v debelost, ki negativno vpliva na naše zdravje. Ne le pridobivanje kilogramov, preveč sedenja lahko vodi v izgubo mišične mase, mišice pa zaradi neaktivnosti in skrčenega položaja postanejo na eni strani prenapete in skrajšane, na drugi pa šibke, kar vodi v bolečine, najpogosteje v vratu, hrbtenici in medenici. Kadar mišice nimajo pravega izziva, se začnejo manjšati, kar lahko spremeni našo telesno konstitucijo – ta vpliva na to, kakšno je naše telesno in duševno zdravje – in stvari zdaj počnete težje, slabše je tudi ravnotežje.

Duševno zdravje

Neaktivnost negativno vliva tudi na naše duševno zdravje. Raziskave so pokazale pomanjkanje energije, težave s spanjem in fizična neaktivnost, kamor sodi tudi sedenje, povezano z depresijo, anksioznostjo in spremembami razpoloženje. Poleg tega življenje v sedečem položaju poveča tveganje za prezgodnjo smrt. 20 let pretežno sedečega življenja za dvakrat poveča tveganje za prezgodnjo smrt. Dolgotrajno sedenje prav tako spreminja nevtralen položaj medenice in slabo vpliva na mišice okoli medenice, spodnjih okončin in jedra telesa.

Kako izničiti negativne posledice dolgotrajnega sedenja?

Negativne posledice sedenja lahko preprečite že s tem, da vmes večkrat vstanete – vsakih 30 minut, nekateri strokovnjaki priporočajo celo vsakih 15 minut –  in v eno uri večkrat zamenjate položaj (menjava drže zahteva menjavo dejavnosti mišic, kar omogoča, da se določene mišice odpočijejo) ali pa stol zamenjate z napihljivo žogo, ki spodbuja aktivno sedenje v pravilnem položaju. Premori so ključ, saj brez tega ne more izničiti negativnih posledic niti s telesno vadbo. Če ste utrujeni, se raje uležite, na delu pa si, če je to le mogoče, omislite stoječe delo ob visoki mizi ter izmenjujte stoječe in sedeče delo.