Onesnaženost in podnebne spremembe

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto umre približno sedem milijonov ljudi zaradi onesnaženega zraka, konstantno pa ga vdihuje 90 odstotkov svetovne populacije. Posledice podnebnih sprememb, kot so diareja, vročina in malarija, naj bi bile med letoma 2030 in 2050 odgovorne za smrt več kot 250 tisoč ljudi po vsem svetu.

Superbakterije

Naslednja, srh vzbujajoča grožnja človeštvu so na zdravila odporne superbakterije. V skoraj stotih letih od odkritja antibiotikov so ti rešili na milijone življenj. Na žalost pa smo v zadnjem desetletju priča posledicam njihove pretirane uporabe v zdravstvu. Zaradi prevelike izpostavljenosti novodobnim antibiotikom so se bakterije zmožne razviti v nove vrste, ki so odporne na zdravila. Takim bakterijam rečemo tudi superbakterije.

"Čas takšnih zdravil se zdaj izteka," opozarjajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji. "Zaradi antimikrobne odpornosti, ki je sposobnost bakterij, parazitov, virusov in gliv, da se branijo pred napadom z zdravili, se utegnemo vrniti v čas, ko nismo imeli zdravil za bolezni, kot so pljučnica, tuberkuloza, gonoreja in salmonela."

Gripa

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da nas na začetku letu 2019 čaka velika možnost pojava pandemije gripe. "Vemo, da prihaja. Ne vemo le tega, kdaj bo izbruhnila in kako huda bo. Letos prevladujoča vrsta gripe H1N1 je znana tudi kot prašičja gripa. Znano je, da največkrat prizadene otroke in odrasle, mlajše od 50 let," poroča doktor William Schaffner, profesor na Univerzi Vanderbilt. Poleg tega več kot 1,6 milijarde ljudi živi na območjih, kjer nenehno vladajo suše, lakota in vojne.

Necepljenje

Zadnjih nekaj let se število ljudi, ki zavračajo redno cepljenje, nevarno vzpenja. Ta zdravstvena grožnja sproža po svetu polemike. "Zaradi vedno večjega števila necepljenih ljudi, ki je posledica odpora do cepljenja ali pa njegovega zavračanja, je ogrožen napredek izkoreninjanja bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem," svari predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije. "Cepljenje je eden od najučinkovitejših načinov preprečevanja bolezni. Z njim trenutno preprečimo dva do tri milijone smrti na leto." Bodite prepričani, da ste pred potovanji ustrezno zaščiteni pred lokalnimi boleznimi.   

Rak, sladkorna bolezen in srčna obolenja

Podatki pričajo o dejstvu, da je več kot 70 odstotkov vseh smrti na svetu posledica nenalezljivih bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen in srčna obolenja. Vsako leto povzročijo smrt približno 15 milijonov ljudi, starih 30 do 69 let. Naslednjih pet dejavnikov tveganja najbolj vpliva na razvoj teh bolezni: telesna neaktivnost, uživanje tobaka, pretirano pitje alkohola, nezdrav način prehranjevanja in vdihavanje onesnaženega zraka.

Ebola

Ebola je bolezen pri človeku, ki jo povzroča ebolavirus. Lani sta v Vzhodnem Kongu izbruhnili dve epidemiji zloglasnega patogena, imenovanega ebola. Ta patogen so odkrili leta 1976 blizu reke Ebola v Kongu, od takrat je že večkrat razsajal po Afriki. Ko se z njim okuži človek, se virus razširi med druge s pomočjo direktnega kontakta s krvjo ali telesnimi tekočinami. Trenutno še nimamo nobenih cepiv ali zdravil, ki bi bile učinkovite v boju proti eboli. 

Denga

Mrzlica denga je nalezljiva tropska bolezen, ki jo povzroča virus denge. Simptomi bolezni so med drugim vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaj, podoben izpuščaju pri ošpicah. V majhnem številu primerov pride do smrtno nevarne hemoragične denge, s krvavitvami, nizko ravnjo krvnih ploščic in puščanjem krvne plazme ali pa do sindroma šoka zaradi denge, ki povzroči nevarno nizek krvni tlak. Pojavnost mrzlice denge se je od leta 1960 dramatično povečala na okoli 50 do 100 milijonov okužb letno.

HIV

HIV ali virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj aidsa. Po okužbi vgradi virus svojo genetsko kodo v DNK gostitelja, zato popolna ozdravitev ni mogoča. Aids se običajno razvije po več letih inkubacijske dobe. Do januarja 2006 je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi okužbe s tem virusom umrlo že več kot 25 milijonov ljudi. Prvič je bil virus odkrit 1. decembra 1981.