Po ptičji in prašičji gripi ter SARS-u smo zdaj dobili še koronavirus (Covid-19), ki seje strah in grozo po vsem svetu, število žrtev in okuženih pa iz dneva v dan narašča.

Bolezni so ena največjih groženj v zgodovini človeštva. Nekatere pandemije – pandemija je epidemija nalezljivih bolezni, ki zajame človeško populacijo na velikem geografskem območju – so bile tako obsežne, da so v zelo kratkem času zbrisale velik del svetovne populacije, saj so se njene žrtve štele v milijonih in mesta spreminjala v množična grobišča.

Kuga (541-542 in 1346-1353)
Število žrtev: 25 milijonov oz. 75-200 milijonov

Kuga je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene določene dele telesa. V 14. stoletju je samo v Evropi terjala 50 milijonov življenj, kar je predstavljalo 60 odstotkov takratne populacije Stare celine. Prvič se je kuga kot Justinijanova kuga pojavila v Konstantinoplu leta 541 in je na vrhuncu svoje moči povzročila 10.000 smrti dnevno. Sredi 14. stoletja si je za tarčo izbrala Evropo, ko je kosila t.i. črna smrt, vzrok zanjo pa naj bi bila tako kot v prvem primeru bakterija Yersinia pestis, ki je povzročiteljica bubonske kuge – pojavi se po piku okužene podganje bolhe. Še vedno sicer ni potrjeno, da je bila črna smrt kuga, saj ni bil potrjen sev kuge. V preteklosti so sicer vse hude nalezljive bolezni poimenovali z izrazom kuga. Določene dele Evrope je kuga napadla še v 15., 16. in 17. stoletju, od tedaj pa se pandemije v Evropi niso več pojavljale. Tretja pandemija kuge je bila na Kitajskem, izbruhnila pa je leta 1855 in se razširila tudi na ostale poseljene države kontinenta. Samo na Kitajskem in v Indiji je tedaj zaradi nje umrlo 12 milijonov ljudi.

Antoninska kuga (165-180)
Število žrtev: 5 milijonov

Antoninska kuga – znana tudi kot galenska kuga (po zdravniku Galenum, ki jo je prvi opisal) – je bila pandemija črnih koz, nalezljive bolezni, ki jo povzroča virus variole in se kaže v obliki gnojnih mehurčkov po telesu. Izbruhnila je v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov z Bližnjega vzhoda. V nekaterih pokrajinah je pomorila tudi po tretjino prebivalstva in močno razredčila vrste rimske vojske.

Kolera (1852-1860)
Število žrtev: 1 milijon

Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen, ki jo povzroča bakterija Vibrio cholerae. Glavna simptoma sta bruhanje in driska, spremlja pa jo tudi šok, krvavenje iz nosu, bruhanje in suha koža. V svoji najhujši obliki ima izjemno visoko stopnjo smrtnosti in če je ne pozdravijo v prvih nekaj urah, bo okuženi po vsej verjetnosti umrl. Nezdravljena je smrtna v 25-50 odstotkih. Prva pandemija kolere je izbruhnila v indijski Bengaliji leta 1817 in trajala do leta 1824, najbolj smrtonosna pa je bila tretja. Kot prva in druga je izbruhnila v Indiji in se po delti reke Ganges razširila po Aziji, prizadele pa je tudi Evropo, Severno Ameriko in Afriko. John Snow je bil tisti, ki je leta 1854 odkril povezavo med kolero in onesnaženo pitno vodo. Kolera v Evropi in Severni Ameriki zaradi filtriranja in kloriranja vode danes ne predstavlja več grožnje, še vedno pa ostaja pereč zdravstveni problem v razvijajočem se svetu.

Španska gripa (1918-1919)
Število žrtev: 20-50 milijonov

V zgodovini človeštva je bilo potrjenih okoli 30 pandemij gripe, ki so pustile različne posledice. Prva je bila v sodobnejših zapisih zabeležena gripa v letih 1889 in 1890. Terjala je več kot milijon življenj. Pred 100 leti je pustošila tako imenovana španska gripa (La Grippe Espagnole oz. La Pesadilla), izjemno smrtonosna oblika aviarne influence, ki je pomorila na desetine milijonov ljudi. Šlo je za eno najbolj smrtonosnih pandemij v zgodovini človeštva, povzročil pa jo je tip H1N1 virusa influence. Kriva je bila za več smrti kot prva svetovna vojna in je močno prispevala k temu, da se je tudi končala. Ime ''španska gripa'' je dobila zaradi medijske pozornosti, ki jo je bila deležna na Iberskem polotoku, saj Španija tedaj ni bila v vojni in ni bilo vojne cenzure. Razširjena je bila po vsem svetu, za njo pa je zbolelo več kot 40 odstotkov svetovne populacije. Okužila je pljučne celice, kar je povzročilo pretirani odziv imunskega sistema in napad levkocitov na pljučna tkiva. Veliko delež žrtev je bili med zdravimi mladimi ljudmi, kar je v nasprotju s klasično gripo. Bila je sicer manj nalezljiva od ošpic ali koz, a desetkrat bolj smrtonosna.

Azijska gripa (1957-1958)
Število žrtev: 2 milijona

Prvič so jo zaznali na Kitajskem. V prvem valu je večinoma prizadela otroke, v drugem pa starejše. Po vsem svetu naj bi za azijsko gripo umrlo za celo Slovenijo ljudi.

HIV/aids (od 1981 do danes)
Število žrtev: več kot 36 milijonov

Virusa HIV oz. aidsa se upravičeno drži oznaka kuge sodobnega časa. Izviral naj bi iz Demokratične republike Kongo, pojavil pa naj bi se že leta 1920, ko je prešel iz šimpanzov na ljudi. Okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti, ki povzroča Aids – sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti – se je iz Afrike razširila na Haiti, okoli leta 1969 pa še v ZDA in na preostali svet. V Afriki imamo danes še vedno visoko stopnjo okužbe. Čeprav so bili posamezni primeri dokumentirali še pred letom 1970, do leta 1980 ni podatka o številu ljudi, ki so umrli za aidsom, saj takrat virus HIV še ni bil prepoznan – prvič so ga identificirali leta 1976 – okužbe pa niso spremljali značilni simptomi. Zaradi pojavljanja imunskih deficitov med homoseksualnimi moškimi, so strokovnjaki leta 1982 sklenili, da gre za spolno prenosljivo bolezen. Ko so začeli za boleznijo obolevati še ljudje s hemofilijo, se je tistega leta prvič pojavil izraz Aids (kratica za Acquired Immune Deficiency Syndrome). Trenutno je z virusom HIV okuženih med 31 in 35 milijona ljudi, večina v podsaharski Afriki.