Zakaj se pet minut na stranišču spremeni v pol ure?

Toda ali moški za opravljanje potrebe dejansko potrebujejo toliko časa? Pogosto ne. Razlog za (pre)dolgo posedanje na stranišču se skriva nekje drugje.

Obstaja dejavnik, ki na dolžino zadrževanja na stranišču vpliva precej bolj kot kateri koli drug dejavnik. Marsikdo bi najprej pomislil na spol, a raziskave kažejo, da je ta dejavnik v resnici telefon. Ta namreč z množico obvestil, videoposnetkov in sporočil poskrbi, da izgubimo občutek za trenutek, ko bi bilo z brskanjem po telefonu smiselno prenehati.

V eni od raziskav so spremljali 125 odraslih, ki so opravili presejalno kolonoskopijo. Kar 66 odstotkov oseb, ki so imele težave, je sicer uporabljalo telefon na stranišču. Prav tako so ugotovili tudi, da je kar 37,3 odstotka posameznikov, ki so uporabljali telefon, na stranišču preživelo več kot pet minut, med tistimi brez telefona pa je več kot pet minut na stranišču obsedelo le 7,1 odstotka posameznikov.

Še posebej zanimivo pa je dejstvo, da je le približno tretjina uporabnikov, ki na stranišču uporabljajo telefon, priznala, da zaradi telefona na stranišču redno ostajajo dlje. Telefon lahko torej obisk podaljša, ne da bi človek sploh imel občutek, da tam ostaja dlje, kot bi sicer.

Za predolgo zadrževanje na stranišču pa obstaja še dodaten razlog, ki je bolj psihološke narave. Kopalnica oziroma stranišče je eden redkih prostorov, kjer je zaprtje vrat povsem družbeno sprejemljivo in kjer si brez slabe vesti izborimo vsaj nekaj minut miru.

Raziskave konsistentno nakazujejo, da večina anketiranih moških prizna, da se v kopalnico občasno umaknejo ravno zato, da dobijo nekaj miru. Med razlogi za umik so navajali tudi izogibanje gospodinjskim opravilom in nemoteno uporabo telefona. Prav tako pa je precej poznan tudi psihološki pojav, pri katerem že nekaj trenutkov samote znatno zmanjša občutek stresa in poveča občutek avtonomije.

In ne le doma, pač pa tudi v službi in tudi v prostem času po njej, smo neprestano dostopni drugim, kar pušča le malo trenutkov, v katerih se od človeka ničesar ne pričakuje. Stranišče lahko zato nehote postane oblika kratkega odmora, ki ima na naše počutje izjemno dober vpliv. Vrata so zaprta, nekaj minut ni treba odgovarjati na vprašanja ali sodelovati v pogovoru. To seveda ne pomeni, da je sedenje na stranišču priporočljiva ali zdrava tehnika sproščanja, lahko pa pojasni, zakaj se posamezniki tam zadržujejo dlje, kot bi bilo to potrebno.

Če nekdo dosledno na stranišče prinaša telefon in se tam zadržuje tudi po več deset minut, se lahko sčasoma vzpostavi navada. Naenkrat stranišče ni več povezano zgolj z opravljanjem potrebe, ampak tudi z brskanjem po telefonu, kar nam pribori nekaj minut miru.

Tovrstne rutine lahko hitro postanejo avtomatizirane. Človek ne sprejme nujno zavestne odločitve, da bo naslednjih dvajset minut preživel na školjki, ampak se v času med brskanjem po telefonu preprosto izgubi.

Vsekakor pa ni vsak dolg obisk stranišča psihološke narave. Zaprtje, trše blato ali druge prebavne težave lahko pomenijo, da človek dejansko potrebuje več časa na stranišču. Dolgotrajno sedenje na stranišču pa lahko nemalokrat dodatno poslabša simptome, ki so sicer obstajali že prej – med dejavnike tveganja za hemoroide se namreč najpogosteje uvršča ravno dolgotrajno sedenje na stranišču.

Pri tem lahko vzpostavimo neprijeten začaran krog: človek zaradi zaprtja sedi dlje, med čakanjem vzame telefon, zaradi telefona ostane še dlje in s tem dodatno poveča čas, ki ga preživi na školjki. S tem pa težave hitro postanejo neizbežne.

Dolgo posedanje na stranišču ima predvsem eno izrazito praktično težavo – položaj na straniščni školjki ne podpira medeničnega dna tako kot običajen stol, daljše sedenje pa povečuje pritisk na žile okrog danke. Zdravniki zato priporočajo, naj obisk stranišča praviloma ne traja več kot približno pet minut.

Razlogi za dolge obiske stranišča so torej pogosto precej vsakdanji. Včasih gre za prebavne težave, pogosto za brskanje po telefonu, pri nekaterih pa tudi za nekaj minut miru in odmika od vsakodnevnih obveznosti. Sam pojav zato ni nič nenavadnega, smiselno pa je prepoznati trenutek, ko obisk stranišča ni več povezan z dejansko potrebo, temveč predvsem z navado, ki se je neopazno vkopala v naš vsakdan in lahko nenazadnje tudi škoduje našemu zdravju.