Nehajte se pretvarjati, da ste v redu: 7 stvari, ki bi jih moral vedeti vsak moški

A strokovnjaki opozarjajo, da duševno zdravje ni nekaj, s čimer se ukvarjamo šele v kriznih obdobjih. Gre za proces, ki zahteva enako pozornost kot telesna kondicija. Kot pojasnjuje ameriški CDC, duševno zdravje zajema naše čustveno, psihološko in socialno blagostanje ter vpliva na način, kako razmišljamo, doživljamo stres in gradimo odnose z drugimi.

Veliko ljudi meni, da imajo dobro duševno zdravje zgolj zato, ker niso depresivni ali tesnobni. V resnici je slika precej širša.

Kot poroča portal AskMen, strokovnjaki dobro duševno zdravje opisujejo kot sposobnost soočanja z vsakodnevnimi izzivi, prilagajanja spremembam in obvladovanja neprijetnih čustev, ne da bi nas ta povsem preplavila.

To ne pomeni, da ste ves čas srečni. Pomeni, da znate predelati tako dobre kot slabe dneve.

Čeprav se pogosto govori o psiholoških tehnikah in terapiji, se vse začne pri osnovah.

Redna telesna aktivnost, kakovosten spanec, zadostna hidracija in uravnotežena prehrana imajo neposreden vpliv na počutje in delovanje možganov. Kot navaja Mayo Clinic, je gibanje eden najučinkovitejših načinov za zmanjševanje tveganja za številne zdravstvene težave, koristi pa se kažejo tudi pri duševnem počutju.

Eden največjih paradoksov moškega duševnega zdravja je, da so moški manj pogosto diagnosticirani z duševnimi motnjami, hkrati pa precej pogosteje umrejo zaradi samomora.

Kot ugotavlja The Lancet, so stopnje samomora pri moških višje kot pri ženskah, strokovnjaki pa med razlogi pogosto izpostavljajo slabše iskanje pomoči in pritisk tradicionalnih predstav o moškosti.

Številni moški so bili vzgojeni v prepričanju, da morajo težave reševati sami. A ravno to pogosto vodi v dolgotrajno tišino in odlašanje s pomočjo.

Ko govorimo o depresiji ali anksioznosti, si marsikdo predstavlja žalost, jok ali umik vase. Pri moških pa se težave pogosto kažejo drugače.

Razdražljivost, agresivnost, nemir, težave s koncentracijo ali pretirano delo so lahko znaki duševne stiske, ki jih okolica pogosto spregleda. Po podatkih organizacije Anxiety & Depression Association of America moški simptome pogosto podcenjujejo ali jih ne povežejo z duševnim zdravjem.

Ena najpomembnejših ugotovitev sodobnih raziskav je, da kakovostni odnosi vplivajo na zdravje skoraj enako kot nekateri klasični dejavniki tveganja.

Kot navaja CDC, socialna povezanost prispeva k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju ter je povezana celo z daljšo življenjsko dobo.

Ni nujno, da imate veliko prijateljev. Pomembno pa je, da imate vsaj eno ali dve osebi, s katerima se lahko iskreno pogovorite.

Predstave o tem, da terapijo potrebujejo le ljudje s hudimi težavami, počasi izginjajo.

Pogovor s terapevtom lahko pomaga že takrat, ko se počutite izgubljeno, izčrpano ali se soočate z zahtevnim življenjskim obdobjem. Moški pa pogosto poiščejo pomoč šele, ko težave postanejo preobremenjujoče.

Včasih ni ključno vprašanje, ali pomoč potrebujete. Morda je pomembnejše vprašanje: zakaj je ne bi preizkusili?

Za boljše duševno zdravje niso vedno potrebne velike življenjske spremembe.

Koristijo lahko že:
- 20 minut hoje na dan,
- reden urnik spanja,
- omejevanje alkohola,
- manj brezciljnega brskanja po družbenih omrežjih,
- zapisovanje misli v dnevnik,
- pogovor s prijateljem ali partnerko.

Prav te majhne navade pogosto ustvarijo temelje, na katerih kasneje gradimo večje spremembe.

Duševno zdravje ni cilj, ki ga enkrat dosežemo. Je proces, ki se spreminja skozi različna življenjska obdobja.

Če lahko brez težav vprašamo za nasvet mehanika, trenerja ali zdravnika, ni nobenega razloga, da ne bi poiskali pomoči tudi takrat, ko jo potrebuje glava. Iskanje podpore je pogosto znak odgovornosti, ne šibkosti.

Viri: AskMen, CDC, The Lancet, Mayo Clinic, Anxiety & Depression Association of America.