Obstaja kopica bolezni, ki ogrožajo posebej moške, in kopica takšnih, o katerih si ti ne upajo govoriti naglas.

Bolezni, ki še posebej ogrožajo moške:

Bolezni srca

Bolezni srca za moške predstavljajo največjo grožnjo. Koronarna srčna bolezen je številka ena med srčnimi boleznim in povzroči kar 80 odstotkov vseh smrti zaradi srčno-žilnih zapletov pri moških. Moški za to boleznijo zbolijo bolj zgodaj kot ženske. Povzroča jo poapnenje žil (ateoskleroza). Preprečimo oz. omilimo jo tako, da smo fizično aktivni, da ne kadimo in se odrečemo drugim škodljivim razvadam, da imamo telesno težo pod nadzorom, se odrečemo sladkim pregreham, uživam manj nasičenih maščob in holesterola oz. jemo bolj zdravo.

Rak

Okoli tretjina vseh smrti zaradi raka je povezanih z določeno obliko nezdravega življenjskega sloga. Pri moških sta najpogostejša rak prostate, o katerem si lahko več preberete TU, in pljučni rak. Med najpogostejšimi raki pri moških sta še kožni rak ter rak debelega črevesa in danke. Tveganje za raka lahko zmanjšamo tako, da živimo zdravo, se izogibamo prekomernemu sončenju, redno hodimo na zdravniške preglede, se dovolj gibljemo, poznamo družinsko anamnezo in ne kadimo.

Kap

Glavni krivec za možgansko kap je previsok krvni tlak, za čimer trpi skoraj polovica Slovencev. Moški po 50. letu starosti so bolj nagnjeni k možganski kapi kot ženske. Poleg povišanega krvnega tlaka se tveganje za kap poveča, če kadimo, se premalo gibamo in uživamo preveč maščob, ne moremo pa vplivati na starost, raso, družinsko nagnjenost in spol, ki so prav tako pomembni faktorji v tej enačbi. Tveganje zmanjšamo tudi, če znamo obvladati stres, alkohol uživamo zgolj v zmernih količinah, nimamo odvečnih kilogramov, nadziramo krvni sladkor, pritisk in holesterol in primerno ukrepamo, če so vrednosti izven priporočljivih meja.

Kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOPB)

KOPB je bolezen, pri kateri imamo kronično zožene dihalne poti in posledično zmanjšan pretok zraka v dihalnih poteh. Glavni vzrok za to je kajenje oz. tobačni dim. Pri kadilcih obstaja desetkrat večje tveganje za kronično obstruktivno bolezen spodnjih dihal, ki povzroča moten pretok zraka v pljuča in iz njih, zaradi česar bolnik vse težje diha in se ne more športno udejstvovati. V zadnjem stadiju lahko diha le še s pomočjo kisika. Da bi se izognili tej bolezni, se izogibajte kajenju, pasivnem kajenju ter zmanjšajte izpostavljenost onesnaženemu zraku in kemikalijam.

Bolezni ledvic

Veliko ljudi, ki trpi za kronično odpovedjo ledvic, potrebuje dializo ali pa novo ledvico. Odpoved ledvic je često povezana s sladkorno boleznijo in visokim krvnim pritiskom. Za ledvice najbolj poskrbimo tako, da uživamo dovolj tekočine, smo redno aktivni, jemo zdravo in uravnoteženo prehrano, ohranjamo zdravo telesno težo, redno hodimo na zdravniške preglede, omejimo jemanje zdravil za lajšanje bolečin in jemljemo samo predpisana zdravila.

Sladkorna bolezen

V Sloveniji vsako leto naraste število ljudi s sladkorno boleznijo. Leta 2019 ji je bilo že več kor 132 tisoč. Pri sladkorni bolezni pravočasna diagnoza in zdravljenje pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kamor sodijo srčni infarkt, slepota, izguba udov in odpoved ledvic. Sladkorni bolniki imajo do štirikrat večjo možnost za nastanek srčno-žilnih zapletov kot drugi. Sladkorni bolezni se lahko izognemo z uživanjem zdrave prehrane, s telesno aktivnostjo in nadzorovanjem vsebnosti sladkorja v krvi.

Pljučnica, gripa in novi koronavirus

Pljučnica, covid in gripa so lahko usodni. Ogroženi so predvsem bolniki s kronično obstruktivno boleznijo pljuč, koronarno srčno boleznijo, astmo, sladkorno boleznijo in stanji, ki hromijo oz. slabijo delovanje imunskega sistema. Vse tri bolezni prizadenejo pljuča, zato so še posebej na udaru kadilci. Proti vsem trem se lahko zavarujemo s cepljenjem, pri čemer nobeno cepivo ni 100-odstotno zanesljivo.

Bolezni jeter

Bolezen jeter, kot je ciroza, vsako leto vzame veliko življenj, za kar sta glavni vzrok alkohol in hepatitis C. Ciroza je neozdravljiva, jo pa zato lahko upočasnimo. Odpoved jeter je posledica akutnega hepatitisa, pri čemer uvodnih znakov velikokrat ne opazimo. Najboljša rešitev je presaditev jeter, cirozo pa lahko preprečimo s skrbjo za jetra, in sicer s tem, ko smo zmerni pri alkoholu, imamo varen seks, ne uživamo drog, ne izrabljamo zdravil ter se cepimo proti hepatitisu A in B.

Balanitis

Gre za vnetje kože na glavici penisa, ki se najpogosteje pojavi pri mlajših moških in neobrezanih moških ter tistih, ki nezadostno skrbijo za svojo osebno higieno. Večje tveganje obstaja tudi pri sladkornih bolnikih, saj imajo večjo količino sladkorja v krvi, ta pa spodbuja rast mikrobov, ki povzročajo vnetja in okužbe. Pri tej bolezni koža na glavici postane bolj občutljiva, srbi in pordeči, balanitis pa lahko spremljajo tudi izpuščaji in izcedek. Vzrok je lahko bakterijska ali glivična okužba, ali pa gre za alergijsko reakcijo. Rešitev je, da vedno nosite sveže spodnje perilo in dobra osušitev penisa po tuširanju/kopeli/kopanju, medtem ko penis po uriniranju obrišete s toaletnim papirjem.

Prostatitis

Gre za vnetje ali otekanje prostate, ki povzroča težave z uriniranjem, boleče dimlje, spolovila in medenico, pa tudi boleče orgazme in pogosto uriniranje, zlasti ponoči. Lahko se pojavijo tudi simptomi, podobni gripi. Odvisno od vzroka se lahko prostatitis pojavi nenadoma ali postopno, stanje pa se lahko hitro izboljša ali pa traja več mesecev oz. težave postanejo kronične. Kadar gre za hujšo obliko prostatitisa, lahko ta, če ga ne zdravimo, povzroči druge zdravstvene težave.