Miti in resnice o tetovažah

Mit o darovanju krvi

Mit, da ne smete darovati kri, če imate tetovažo, drži le delno. Krvi naj ne smeli darovati pol leta po tetoviranju, ko pa je šest mesecev mimo, jo lahko mirne duše darujete.

Mit o nosečnosti

Mit, da se noseča ženska ne sme dati tetovirati, ne drži, saj ne obstaja noben dokaz, da tetovaža negativno vpliva na plod oz. samo nosečnost.

Mit o sladkornih bolnikih

Da se ljudje, ki trpijo za sladkorno boleznijo, ne smejo tetovirati, je še en mit, ki ga lahko ovržemo, saj nima visok odstotek sladkorja v krvi nobene zveze s tetoviranjem. Barve v tatuju na noben način ne vplivajo na vrednost sladkorja v krvi.

Mit o bolečini

Drži, da predeli, kjer je več mišic, bolijo manj kot tisti, kjer je pod kožo kost, bolj boleči pa so tudi deli, kjer je veliko živcev. Več o tem si lahko preberete TU. 

Mit o magnetni resonanci

Da ljudje s tetovažo ne smejo na magnetno resonanco, je še en mit, ki ne drži, saj tetovaža ne vsebuje nobene kovine.

Mit o svetli barvi

Običajno tetovator svetlejše barva nanaša nazadnje in tedaj je koža že precej razdražena, zato ima človek občutek, da svetle barve bolj bolijo. A če bi jih nanašal na začetku, bi bolele ravno tako kot temne.

Mit, da črna spremeni barvo

Drži, črna barva sčasoma zbledi in dobi modre in zelene odtenke. To se začne dogajati po približno petih letih od nastanka, zato je treba tetovažo vsakih pet let obnavljati, če želimo, da ohrani prvoten videz.

Mit o hemofiliji

Krvavičnost je bolezen zaradi pomanjkanja faktorja strjevanja krvi (F). Mit, da si ljudje, ki trpijo za hemofilijo, ne smejo privoščiti tetovaže, delno drži, saj jo odsvetujejo tistim, ki imajo težjo obliko te bolezni.