Martinovanje ima tudi temno plat: kaj preveč vina naredi telesu?

Po prvih kozarcih vina se lahko počutimo bolj sproščeno, zgovorno in samozavestno. Toda občutek sproščenosti je nekoliko varljiv. Alkohol namreč ne deluje kot poživilo, temveč zavira delovanje osrednjega živčevja.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje alkohol vpliva na zaznavanje, presojo, koordinacijo gibov in odzivni čas. Človek zato slabše ocenjuje tveganje, težje nadzoruje svoje vedenje in se počasneje odziva na dogajanje okoli sebe.

Z večanjem količine alkohola se lahko pojavijo nerazločen govor, motnje ravnotežja in zmedenost. Pri večjih količinah lahko pride tudi do izgube spomina. Človek se naslednji dan določenih dogodkov sploh ne spomni, čeprav je bil med praznovanjem videti buden in je normalno govoril.

Takšnim spominskim vrzelim pravimo alkoholna amnezija. Nastanejo, ker alkohol zmoti prenos novih spominov v dolgoročni spomin. Ne gre zgolj za običajno pozabljivost po zabavi, temveč za motnjo v delovanju možganov.

Jetra imajo pri razgradnji alkohola najpomembnejšo vlogo. Ko popijemo vino, etanol preide iz prebavil v krvni obtok in nato v jetra, kjer ga telo postopoma presnavlja.

Pri tem najprej nastane acetaldehid, strupena spojina, ki lahko poškoduje celice. Telo jo nato s pomočjo drugih encimov pretvori v manj škodljive snovi, ki jih lahko nadalje razgradi.

Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za zlorabo alkohola in alkoholizem pojasnjujejo, da večina alkohola zapusti telo s presnovo, pri kateri sodelujejo predvsem jetrni encimi. Ta proces ima svoje omejitve, zato telo ne more neomejeno hitro predelovati zaužitega alkohola.

Če v kratkem času spijemo več kozarcev vina, se njegova koncentracija v krvi povečuje. Kava, hladna prha ali kozarec vode tega procesa ne pospešijo.

Občasno pretirano pitje lahko povzroči akutne zdravstvene težave, redno čezmerno uživanje alkohola pa povečuje tveganje za zamaščenost jeter, alkoholni hepatitis in cirozo.

Slabost in bruhanje sta med najpogostejšimi posledicami pretiranega pitja. Alkohol namreč draži želodčno sluznico in lahko poveča izločanje želodčne kisline.

Zato se lahko pojavijo bolečine v želodcu, zgaga, slabost in bruhanje. Težave so lahko še izrazitejše, če pijemo na prazen želodec.

Alkohol vpliva tudi na prebavni sistem in trebušno slinavko. Večje količine ter dolgotrajno čezmerno pitje povečujejo tveganje za vnetje trebušne slinavke. Zanj je značilna močna bolečina v zgornjem delu trebuha, ki jo lahko spremljata slabost in bruhanje.

Če je bolečina huda ali se ne umiri, je potreben zdravniški pregled.

Po nekaj kozarcih vina lahko opazimo rdečico na obrazu, občutek toplote ali hitrejše bitje srca. Alkohol namreč vpliva na krvne žile in srčno-žilni sistem.

Večje količine lahko povzročijo motnje srčnega ritma, vplivajo na krvni tlak in povečajo obremenitev srca. Pri nekaterih ljudeh se lahko po intenzivnem pitju pojavi tudi izrazito razbijanje srca.

Evropska komisija opozarja, da uživanje alkohola povečuje tveganje za bolezni jeter in nekatere bolezni srca ter več vrst raka. Tveganje se povečuje z večjo količino zaužitega alkohola.

Bolečin v prsih, težkega dihanja ali izrazitih motenj srčnega ritma zato ne smemo pripisati zgolj posledicam martinovanja.

Glavobol, suha usta, žeja, utrujenost in slabost so značilni znaki mačka. Eden od razlogov je povečano izločanje vode iz telesa.

Alkohol namreč zavira sproščanje hormona, ki pomaga uravnavati količino vode v telesu. Zaradi tega ledvice izločijo več tekočine, kar lahko prispeva k dehidraciji.

Vendar dehidracija ni edini razlog za slabo počutje. Pri mačku sodelujejo tudi vnetni procesi, presnovki alkohola, draženje prebavil in motnje spanja.

Ameriški Nacionalni inštitut za zlorabo alkohola in alkoholizem opozarja, da za mačka ni znanega zanesljivega zdravila. Kava, hladna prha ali jutranji kozarec alkohola ne pospešijo okrevanja. Telo potrebuje predvsem čas.

Kozarec vina pred spanjem marsikdo povezuje s sprostitvijo in boljšim počitkom. Alkohol lahko res povzroči zaspanost, vendar to še ne pomeni, da izboljša kakovost spanja.

Po njegovem zaužitju je lahko spanec bolj prekinjen, pogosteje se zbujamo, spremeni pa se tudi običajno zaporedje spalnih faz.

Zato se lahko zgodi, da po večernem martinovanju spimo dovolj dolgo, zjutraj pa smo kljub temu utrujeni, razdražljivi in brez prave energije.

Če alkohol uživamo redno, lahko njegove posledice za spanje postanejo še izrazitejše.

Maček je neprijeten, zastrupitev z alkoholom pa je lahko življenjsko nevarna. Do nje pride, ko je v krvi toliko alkohola, da začne zavirati tudi delovanje možganskih centrov, ki nadzorujejo dihanje, srčni utrip in druge življenjsko pomembne funkcije.

Po opozorilih britanske zdravstvene službe NHS so med nevarnimi znaki huda zmedenost, nezmožnost prebujanja, ponavljajoče se bruhanje, krči ter počasno ali neredno dihanje. Opozorilni znaki so tudi bleda oziroma modrikasta koža in izguba zavesti.

Če opazimo katerega od teh znakov, takoj pokličimo številko 112. Ne čakajmo, da se bo človek streznil med spanjem.

Osebe, ki je nezavestna, ne smemo pustiti same. Če diha, jo namestimo v stabilni bočni položaj in spremljamo njeno dihanje do prihoda reševalcev. Ne ponujamo ji kave, ne silimo je k bruhanju in je ne poskušamo strezniti s hladno prho.

Pomembno je tudi, da se lahko koncentracija alkohola v krvi povečuje še po zadnjem kozarcu, saj se alkohol iz prebavil še naprej vsrkava v krvni obtok.

Pogosto slišimo, da je kozarec vina manj škodljiv kot pivo ali žganje. Toda za telo je najpomembnejša količina čistega alkohola, ne vrsta pijače.

En deciliter vina z dvanajstimi odstotki alkohola vsebuje približno deset gramov čistega alkohola. Podobno količino vsebuje približno dva decilitra in pol piva s petimi odstotki alkohola ali tri centilitre žgane pijače s štiridesetimi odstotki alkohola.

Svetovna zdravstvena organizacija za evropsko regijo opozarja, da varne količine alkohola z vidika tveganja za nastanek raka ni mogoče določiti. Alkohol je povezan z več vrstami raka, med drugim z rakom ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke ter dojk.

To ne pomeni, da bo vsak človek, ki spije kozarec vina, zbolel. Pomeni pa, da tveganja ni mogoče povsem izključiti niti pri manjših količinah.

Martinovanje je lahko prijeten praznik, vendar naj druženje ne postane tekmovanje v količini popitega vina. Če se odločimo za alkohol, je smiselno piti počasneje, poskrbeti za hrano, vmes izbrati brezalkoholno pijačo in predvsem vnaprej načrtovati varen prevoz. Hrana in voda ne preprečita opitosti, lahko pa zmanjšata nekatere spremljajoče težave.

Najboljša odločitev za telo je manj alkohola oziroma praznovanje brez njega. Dobro martinovanje namreč ni odvisno od tega, koliko kozarcev smo izpraznili, temveč od družbe in lepih spominov, ki jih odnesemo domov.

Viri: Nacionalni inštitut za javno zdravje, National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, European Commission, National Health Service, World Health Organization Regional Office for Europe