Ta zahrbtna bolezen vse pogosteje prizadene mlade moške: razlog je lahko skrit v genih

Rak debelega črevesa še vedno večinoma povezujemo s starejšimi, vendar zdravniki opažajo neprijeten trend: vedno več primerov se pojavlja pri mlajših odraslih. Eden od manj znanih razlogov je lahko Lynchov sindrom, dedna genska sprememba, ki močno poveča tveganje za nekatere vrste raka.

Ko moški pri tridesetih ali štiridesetih letih opazi spremembe pri prebavi, kri v blatu ali nenavadno utrujenost, pogosto najprej pomisli na stres, prehrano ali tempo življenja. Rak je običajno daleč na seznamu možnosti. A prav to lahko povzroči, da se bolezen odkrije pozneje.

Rak debelega črevesa in danke pri mlajših ljudeh postaja vse pomembnejša zdravstvena tema. Strokovnjaki poleg življenjskega sloga vse bolj opozarjajo tudi na dedne dejavnike, med katerimi je eden pomembnejših Lynchov sindrom.

Lynchov sindrom je podedovana genska motnja, pri kateri telo slabše popravlja napake, ki nastajajo pri delitvi celic. Zaradi tega se lahko v celicah skozi čas nabirajo poškodbe, ki povečajo možnost nastanka raka.

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je Lynchov sindrom ena najpogostejših dednih oblik povečane nevarnosti za raka debelega črevesa. Ljudje s to gensko spremembo imajo večjo možnost, da bodo za rakom zboleli v mlajših letih kot splošna populacija.

Najpogosteje je povezan z rakom debelega črevesa in danke, pri nekaterih ljudeh pa poveča tudi tveganje za druge vrste raka, med drugim raka maternice, želodca, jajčnikov, sečil in nekaterih drugih organov.

Pomembno je poudariti, da prisotnost Lynchovega sindroma ne pomeni, da bo človek zagotovo zbolel za rakom. Pomeni pa, da je tveganje višje in da so lahko preventivni pregledi ključnega pomena.

Razlogi za povečanje števila primerov pri mlajših ljudeh še niso povsem pojasnjeni. Raziskovalci preučujejo več dejavnikov, od prehrane in telesne teže do pomanjkanja gibanja, alkohola, kajenja in sprememb v črevesnih bakterijah.

Vendar pri delu bolnikov razlog ni samo življenjski slog. Nekateri ljudje imajo prirojeno večje tveganje zaradi genetskih sprememb, ki jih lahko podedujejo od staršev.

Nacionalni inštitut za raka (NCI) pojasnjuje, da so pri Lynchovem sindromu prizadeti predvsem geni, ki skrbijo za popravljanje poškodb DNK. Ko ta sistem ne deluje pravilno, imajo celice več možnosti, da razvijejo nevarne spremembe.

Eden od največjih problemov pri zgodnjem odkrivanju raka debelega črevesa je, da ljudje simptome pogosto pripišejo manj nevarnim razlogom.

Moški so še posebej nagnjeni k temu, da obisk zdravnika odložijo. Spremembe pri prebavi pogosto pripišejo slabši prehrani, napornemu delu ali stresu, čeprav lahko telo že opozarja na resnejšo težavo.

Znaki, na katere je vredno biti pozoren:

- kri v blatu,

- dolgotrajne spremembe pri odvajanju,

- nenadna izguba telesne teže,

- pogosta utrujenost brez jasnega razloga,

- bolečine ali krči v trebuhu,

- občutek, da črevesje ni popolnoma izpraznjeno,

- slabokrvnost, ki nima očitnega vzroka.

Posamezen simptom še ne pomeni raka, vendar kombinacija več znakov zahteva pogovor z zdravnikom.

Pri Lynchovem sindromu ima pomembno vlogo družinska zgodovina. Če je imel kdo od bližnjih sorodnikov raka debelega črevesa v mlajših letih ali se v družini pojavlja več različnih vrst raka, je to informacija, ki je zdravniki ne smejo spregledati.

Veliko ljudi za sindrom sploh ne ve, saj se lahko prenaša skozi več generacij, preden ga kdo odkrije.

Če se pri družinskem članu potrdi Lynchov sindrom, lahko testiranje omogoči tudi drugim sorodnikom, da pravočasno preverijo, ali imajo povečano tveganje.

Dolgo je veljalo, da je rak debelega črevesa predvsem bolezen po petdesetem letu. Danes se ta pogled spreminja, saj zdravniki pri mlajših opažajo več primerov.

Pri ljudeh z večjim tveganjem, kamor sodijo tudi nosilci Lynchovega sindroma, se lahko priporočajo zgodnejši in pogostejši pregledi. Kolonoskopija je ena najpomembnejših metod, saj omogoča, da zdravniki odkrijejo spremembe in jih pogosto odstranijo, še preden se razvije rak.

Ameriško združenje za boj proti raku (American Cancer Society) opozarja, da je poznavanje družinske zgodovine eden pomembnih korakov pri prepoznavanju ljudi, ki bi lahko potrebovali zgodnejše spremljanje.

Pri zdravju pogosto velja preprosto pravilo: prej ko odkrijemo težavo, več možnosti imamo za uspešno zdravljenje. Pri raku debelega črevesa je to še posebej pomembno.

Moški, ki imajo v družini primere raka, nenavadne prebavne težave ali simptome, ki trajajo več tednov, ne bi smeli čakati, da težava izgine sama od sebe.

Lynchov sindrom je primer, kako lahko genetika vpliva na zdravje človeka, še preden se tega sploh zaveda. Dobra novica je, da danes obstajajo načini, kako povečano tveganje prepoznati in s spremljanjem zmanjšati nevarnost pozne diagnoze.

Viri: Centers for Disease Control and Prevention (CDC), National Cancer Institute (NCI), American Cancer Society, World Health Organization (WHO)