''Za razvoj zdravil in drugih metod zdravljenja zapravljamo gore denarja, namesto da bi jih skušali preprečiti. To je velika težava,'' razlaga doktor medicine Monique Tello.

Pet zdravih navad, s katerimi si lahko tudi škodujete:

Pretiravanje z vodo

Človeško telo večinoma sestavlja voda, zato ni treba posebej poudarjati, kako pomembna je za naš obstoj. Če nas večina čez dan spije premalo tekočine, lahko pride tudi do drugega ekstrema – preveč popite vode. To lahko vodi do hiponatriemije, ko je zaradi veliko količine vode v telesu v krvi premalo natrija (med blažje simptome sodijo zmanjšana sposobnost razmišljanja, glavobol, slabost in slabše ravnotežje). Kadar spijete preveč tekočine, se ledvice ne morejo znebiti odvečne tekočine, voda pa se posledično začne nabirati v telesu. Ledvica sicer lahko izločijo tudi do 28 litrov tekočine na dan, a zgolj liter na uro. Če jo torej popijemo preveč naenkrat, lahko to vodi v zastrupitev in porušeno ravnovesje elektrolitov, pa tudi v zatekanje možganov (cerebralni edem), do česar pride zaradi kopičenja odvečne tekočine v tkivih možganov in hrbtenjače.

Pretreniranost

Mnogi pozabljajo, da je počitek sestavni del treninga/vadbe, saj lahko pretiravanje vodi v poškodbe in ima lahko dolgoročne posledice na vaše zdravje. Med treningi namreč prihaja do mikropoškodb, ki nastajajo v mišičnih celicah, ko želimo napredovati. Telo se temu prilagaja, da bi bilo še močnejše. Zato smo po vadbi običajno utrujeni in z določenimi bolečinami. Telo potrebuje čas, da se sestavi nazaj in postane močnejše. Če mu ne ponudite dovolj počitka, nastopi pretreniranost, o kateri si lahko več preberete TU.

Ortoreksija nervoza

Ortoreksija nervoza oz. obsedenost s pravilno prehrano, kot ji tudi pravimo, je prehranska motnja, ki se pojavlja pri ljudeh, ki želijo izboljšati svoje zdravje. Že res, da je uživanje zdrave hrane koristno, a nekateri to priženejo do te skrajnosti, da ta postane obsedenost in začne omejevati človekov vsakdan ter lahko vodi v podhranjenost oz. kako drugače ogroža zdravje.

Prehranski dodatki

Uživanje prehranskih dodatkov ob zavedanju, da s hrano, ki je osiromašena z vitamini in minerali, ne dobivamo dovolj hranil, narašča. A zaradi njih se marsikdo znajde tudi v bolnišnici, saj jih ne regulira Zakon o zdravilih, ampak zakonodaja o živilih. Ker torej ne gre za zdravila, smo ljudje manj pozorni na to, kakšne (stranske) učinke imajo lahko na naše telo, če ne sledimo navodilom uporabe. Vse o prehranskih dodatkih in njihovem vplivu si lahko preberete TU in TU.

Občasno postenje

Ljudje, ki imajo težave s krvnim sladkorjem, bi se morali, preden se odločijo za prekinitveni post oz. časovno omejeno prehranjevanje, o tem posvetovati z zdravnikom. Ti dve dieti namreč znižata raven glukoze v krvi, zato je treba prilagoditi zdravljenje, da se izognemo hipoglikemiji (znižani ravni glukoze v krvi) v času, ko smo spremenili dietni režim prehrane. Enako bi morali storiti, če dodobra spremenimo naše prehranjevalne navade.