Moskisvet.com
Samoizolacija/karantena

Zdravje

Klinični psiholog: ''Dlje kot bodo trajale trenutne razmere, intenzivnejše bodo psihične posledice''

A.P./STA
31. 03. 2020 09.00
0

Stanje zaradi epidemije in ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom ne bo kratkotrajno in lahko pusti posledice na psihičnem zdravju, je za STA izpostavil klinični psiholog in direktor ljubljanske psihiatrične klinike Bojan Zalar. "Dlje kot bodo trenutne razmere trajale, intenzivnejše bodo psihične posledice v obsegu in intenziteti," opozarja.

Samoizolacija ima v večini primerov negativne psihološke posledice, ki vključujejo simptome posttravmatskega stresa, zmedenost in jezo. Daljše trajanje osamitve povečuje strah pred okužbo, frustracijo, zdolgočasenost, strah pred pomanjkanjem hrane in neresničnimi informacijami in izgubo delovnega mesta. Kot je pojasnil Bojan Zalar, ima lahko negotovost zaradi potencialne grožnje bolezni dramatične posledice, kot so samomor, trajnejša jezavost ali agresivnost, tudi prekinjanje samoizolacije.

Samoizolacija ima v večini primerov negativne psihološke posledice, ki vključujejo simptome posttravmatskega stresa, zmedenost in jezo.
Samoizolacija ima v večini primerov negativne psihološke posledice, ki vključujejo simptome posttravmatskega stresa, zmedenost in jezo. FOTO: Dreamstime
''Želela bi, da ljudje vidijo, kako dobro javno zdravstvo v resnici imamo''
Preberi še
''Želela bi, da ljudje vidijo, kako dobro javno zdravstvo v resnici imamo''

"Pri osebah, ki imajo pogoje za razvoj specifične duševne motnje, se bodo v tem obdobju razvile tudi druge," je opozoril in dodal, da so možne oblike duševnih motenj vseh oblik, saj katastrofično okolje predstavlja stresni sprožilni dejavnik. Tako so možne motnje vse od anksioznosti, depresije, zlorabe alkohola ali nedovoljenih substanc do samomorilnosti, disociativnosti ter tudi psihoz in motenj hranjenja.

Zmanjšanje socialnih in telesnih kontaktov povzroča tudi frustracijo in dolgočasje.
Zmanjšanje socialnih in telesnih kontaktov povzroča tudi frustracijo in dolgočasje. FOTO: Dreamstime

Zmanjšanje socialnih in telesnih kontaktov povzroča tudi frustracijo in dolgočasje oz. občutek praznine, vse to pa lahko posledično omejuje ali obremenjuje izvajanje dnevnih in socialnih aktivnosti prek telefona ali interneta.

''Rešite koga drugega'': 30-letnik se je žrtvoval za druge
Preberi še
''Rešite koga drugega'': 30-letnik se je žrtvoval za druge

V takšnih razmerah – samoizolacije in razglašene epidemije – je tesnoba zagotovo najpogostejša oblika duševnih bolezni, pa tudi sicer je prisotna pri bolj ali manj vseh duševnih sindromskih opredelitvah. V teh razmerah je prisoten strah pred okužbo, ki se potencira ob pojavnosti telesnih simptomov, podobnih tistim pri covid-19. "Najbolj so izraženi pri nosečnicah in tistih z majhnimi otroki. Ti občutki so lahko pojavni še mesece po preteku nevarnosti," je opozoril Zalar.

Nekateri se takšnim pogojem, predvsem zaradi poznavanja in razumevanja situacije, povsem prilagodijo, kar pa ni zgolj posledica poznavanja in razumevanja okoliščin, temveč tudi širšega ali globalnejšega sprejemanja ogrožajočih razmer.

Na udaru so tudi nosečnice.
Na udaru so tudi nosečnice. FOTO: Dreamstime

Bolj impulzivne osebe pa po Zalarjevih besedah kljub razumevanju nevarnosti in posledic ne zmorejo stabilne prilagoditve. Pri njih se pojavi napetost, ki postane nevzdržna. Njihov odziv je impulziven in ni prilagojen okoljskim razmeram, temveč zgolj sprostitvi napetosti: "Tako se običajno zgodijo tudi zelo nezaželeni dogodki, ki škodijo drugim, pa tudi njim."

Osebe z uravnoteženimi lastnosti t. i. ekstraverzije in introverzije se razmeram prilagodijo, znajo si zapolniti čas, nekateri so ustvarjalni. "Introverzivnim, takšnim, ki jim socialno okolje predstavlja napor, pa samoizolacija ne pomeni nikakršne težave," je opisal. So pa te osebe lahko plitkejših emocij, ne iščejo medosebnega stika, po drugi strani lahko razvijejo visoko stopnjo anksioznosti.

Ob tem je izpostavil, da je treba ljudi informirati tako, da razmere razumejo, se z njo strinjajo in sprejemajo. Za to pa je nujno čim bolj zagotoviti splošne in medicinske dnevne potrebe prebivalstva. Velikega pomena je po Zalarjevem mnenju tudi učinkovita komunikacija, brez zavajajočih ali nepotrebnih dodatkov. "Voljna izolacija" ima namreč manj distresnih posledic in dolgotrajnejših komplikacij.

Na ljubljanski psihiatrični kliniki trenutno obravnavajo le nujne duševne motnje.
Na ljubljanski psihiatrični kliniki trenutno obravnavajo le nujne duševne motnje. FOTO: Dreamstime

Na ljubljanski psihiatrični kliniki sicer trenutno ne opažajo večjega števila pregledov, saj zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužb obravnavajo le nujne duševne motnje. Tudi ti bolniki pa morajo biti predhodno telefonsko najavljeni. Zdravila predpisujejo prek elektronskega recepta. Ambulantno ali pri osebnem zdravniku oz. prek patronažne službe pa obravnavajo bolnike, ki prejemajo antipsihotike s podaljšanim sproščanjem. V bolnišnici obravnavajo le bolnike, ki nujno potrebujejo zdravljenje, hospitalizirani so najkrajši čas, je razmere na terenu opisal Zalar.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 497