Odšel je v kitajski 'kamp za hujšanje' in ugotovil, zakaj večina ljudi ne uspe shujšati

Helgesen je po poročanju Indexa v preteklosti tehtal okoli 133 kilogramov, nato pa je s spremembo življenjskega sloga izgubil skoraj 50 kilogramov. Kljub temu se je odločil, da pred začetkom potovanja po Aziji preživi mesec dni v kitajskem centru za uravnavanje telesne teže v Shenzhenu. Program je vključeval vsakodnevne treninge, natančno določene obroke, zdravstveni nadzor in psihološko podporo.

Toda najbolj zanimivo pri tej zgodbi ni izguba dodatnih treh kilogramov. Zanimivo je, kaj nam pove o tem, zakaj večina ljudi pri hujšanju ne uspe.

Večina ljudi ve, kaj bi morali storiti. Manj hitre hrane. Več gibanja. Manj alkohola. Več spanja.

Težava je, da sodoben način življenja redko podpira dobre odločitve. Dolgi delovniki, stres, družinske obveznosti in stalna dostopnost hrane pogosto premagajo še tako dobro motivacijo.

Helgesen je po lastnih besedah v kampu ugotovil, da odgovornost na koncu še vedno ostane njegova. Nihče mu ni mogel preprečiti, da bi goljufal ali pojedel kaj dodatnega. A okolje je bilo zasnovano tako, da je bila zdrava izbira najlažja izbira.

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da dolgoročno zdravje ni odvisno od kratkotrajnih ekstremnih ukrepov, temveč od redne telesne aktivnosti in trajnostnih življenjskih navad. Odrasli naj bi tedensko zbrali vsaj 150 do 300 minut zmerno intenzivne aktivnosti in redno izvajali vaje za moč.

Na prvi pogled se ideja zdi preprosta: nekaj tednov strogega režima, veliko vadbe in manj hrane.

V resnici uspešni programi za hujšanje niso zgrajeni le na vadbi in omejevanju hrane. Najboljše rezultate običajno prinaša kombinacija urejene prehrane, rednega gibanja, strokovne podpore in postopne spremembe vsakodnevnih navad. Zato sodobni programi poleg treningov vključujejo tudi prehransko svetovanje, psihološko podporo ter pomoč pri oblikovanju navad, ki jih lahko posameznik ohrani tudi po koncu programa.

Če nekdo po štirih tednih izgubi deset kilogramov, nato pa se vrne k starim navadam, se zgodba pogosto konča tam, kjer se je začela.

Šved je razkril, da ga niso najbolj izčrpali treningi, ampak prehranski režim. Večerja je bila že ob petih popoldne, zajtrk pa šele naslednje jutro. Priznal je, da je bil včasih tako lačen, da si je na skrivaj kupil jabolko.

To je izkušnja, ki jo pozna veliko ljudi. Večina ne odneha zaradi počepov ali teka. Odnehajo zaradi občutka prikrajšanosti.

Strokovnjaki z Mayo Clinic zato opozarjajo, da so trajni rezultati povezani predvsem z navadami, ki jih lahko človek ohranja več let. Med najpomembnejšimi so redno gibanje, več sadja in zelenjave, uravnoteženi obroki ter postopne spremembe, ne pa ekstremni ukrepi.

Po štirih tednih je Helgesen izgubil še nekaj kilogramov, vendar je dejal, da mu je veliko več pomenila psihološka sprememba. Prvič po dolgih letih se ni več videl kot "tisti debeli tip". Opisal je občutek olajšanja in miru, kot da bi odložil del identitete, ki ga je spremljal večino življenja.

To razkriva nekaj pomembnega: hujšanje ni zgolj fizični proces. Pogosto gre za spremembo odnosa do samega sebe.

Marsikateri moški se osredotoča izključno na številko na tehtnici, medtem ko spregleda druge zmage: več energije, manj zadihanosti po stopnicah, boljši spanec, boljše počutje in več samozavesti.

Zgodba Andréja Helgesena pokaže, da resnična preobrazba pogosto ni posledica enega posebnega treninga ali diete. Nastane takrat, ko končno zgradimo okolje in navade, ki delajo za nas, ne proti nam.

Viri: Index.hr, World Health Organization (WHO), Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, Mayo Clinic