Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) iz leta 2019 je pokazala, da v času kurilne sezone, ki traja šest do osem mesecev, dobra polovica Slovencev doma vzdržuje temperaturo med 21 in 22 stopinjami Celzija, dobrih 20 odstotkov 23–24 stopinj Celzija, slabih dvajset pa 19–20 stopinj Celzija. Pet odstotkov Slovencev prostore segreva nad 24 stopinjami Celzija, prgišče pa jih doma nima niti 19 stopinj Celzija. Kakšna pa je idealna temperatura doma? V prostorih naj bo prijetno toplo, ne pa tudi vroče. Temperaturo prilagodite aktivnostim.

Sodite med tiste, ki imate doma bolj hladno? Logično. Ogrevanje je precej visok strošek, ki se mu v času kurilne sezone ne moremo izogniti, le omilimo ga lahko. A to morda ni najbolj modra odločitev, če izvzamemo vaš proračun, saj hladen dom ni le neprijeten, ampak nižje temperature predstavljajo tudi težavo za zdravje, saj se v kombinaciji z vlago v stanovanju nabira kondenz. Posledično se začne razvijati vlaga, ki se sprva pojavi v kotih, od tam pa razširi po stenah, med fugami itd. Kako nevarna je plesen, si lahko preberete TU. V boju proti njej si poleg dviga temperature lahko pomagate tudi z vgradnjo ventilatorja, v kuhinji pa je nepogrešljiva kuhinjska napa nad štedilnikom.

Izpostavljenost prenizkim oz. previsokim temperaturam vliva na delovanje srca in krvnega tlaka, saj se arterije zožijo. To predstavlja težavo za vse, ki imajo z omenjenim težave, saj že najmanjša sprememba temperature povzroči spremembo pritiska. Idealen krvni tlak znaša od 90/60 mmHg do 120/80 mmHg. Rahlo zvišanje temperature v bivalnih prostorih naj bi po navedbah strokovnjakov pomagalo ljudem, ki imajo težave s previsokim krvnim tlakom, saj so žile tedaj v optimalnem stanju, torej ne preveč zožene in ne preveč razširjene. Priporočajo, da v hladnejših mesecih v bivalnih prostorih vzdržujejo konstantno temperaturo 21 stopinj Celzija. Študija univerzitetnega kolidža v Londonu je izpostavila povezavo med bivanjem v prostorih z nizko temperaturo in visokim krvnim tlakom. Temperatura vpliva tudi na kakovost spanca. Če je previsoka ali prenizka, se ponoči zbujamo, ker se telo ne more povsem sprostiti.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO oz. SZO) je najbolj ustrezno, če pozimi v bivalnih prostorih vzdržujemo temperaturo od 18 do 21 stopinj Celzija, česar naj bi se držali predvsem v družinah z majhnimi otroki in starejši. V nasprotju s prepričanjem mnogih staršev je ogrevanje prostorov na višje temperature doma zdravju škodljivo. Idealna temperatura omogoča, da lažje zaspimo, ne povzroča dehidracije in glavobolov, saj je dovolj nizka, ker je ravno prav visoka, pa se zaradi mraza sredi noči ne zbujamo. To omogoča kakovost spanec in regeneracijo telesa, kar pomeni boljši imunski sistem, kar je v hladnejših mesecih, ko razsajajo bolezni oziroma viroze, še kako pomembno.

V izogib plesni je pomembno, da segrevamo tudi prostore, v katerih se ne gibljemo, v vlažne prostore pa vgradimo ventilatorje, če naravno zračenje ni možno. Ste vedeli, da če imate temperaturo v prostoru previsoko, se težje zberete, ste bolj zaspani in imate manj energije? Strokovnjaki pravijo, da je bolje biti bolj oblečen v hladnejšem prostoru kot pa manj v toplem, kar posebej velja za nočni počitek.

Ne glede na priporočila WHO, ljudje po raziskavah termalno ugodje v dnevni sobi oziroma domači pisarni dosežemo pri temperaturah od 20 do 22 stopinj Celzija. V otroški sobi in kopalnici pa naj bi bila idealna ambivalentna temperatura med 22 in 24 stopinjami Celzija, medtem ko je v spalnicah optimalna temperatura med 16 do 19 stopinjami Celzija. V kuhinji naj bi bilo zaradi nihanj v temperaturi in vlagi dovolj med 18 in 20 stopinj Celzija. Nebivalni prostori so lahko še hladnejši – za hodnike in shrambe zgolj med 15 do 18 stopinjami Celzija. Hišni ljubljenčki bodo hvaležni za nekoliko nižjo temperaturo od splošnega pravila.