Kako žvečenje žvečilnih gumijev vpliva na naše telo?

Žvečilni gumi ni izum 20. stoletju, saj ljudje stvari žvečimo od nekdaj, najsi bo to smola ali mleček določenih dreves, sladka trava, (parafiran) vosek, zrnje ipd. Najstarejši odkriti žvečilni gumi – odkrili so ga na Finskem – naj bi bil star kar pet tisoč let. Izdelan je bil iz brezove smole in je služil kot razkužilo ter imel druge zdravilne učinke (antiseptične lastnosti ipd.).

Danes je žvečilni gumi v prvi vrsti sladica, ki nekaterim pomaga pri odvajanju od kajenja, drugim, ko so nemirni, nekateri se ga poslužujejo zaradi boljšega zadaha ali kar tako. Čeprav ima številne negativne posledice na telo, pa ni vse tako črno-belo, saj ima žvečenje tudi veliko pozitivnih učinkov, seveda ob nekaj predpostavkah. To so najbolj pomembni.

Vpliva na zobe

Žvečilni gumi spodbuja nastajanje sline, ki vsebuje številne beljakovine in snovi, ki utrjuje sklenino, preprečujejo bolezni dlesni, gnilobo in propadanje zob. Slina namreč splakuje ustno votlino ter odstranjuje bakterije, kisline in ostanke hrane. Seveda je za kaj takega treba žvečiti žvečilne gumije brez sladkorja, saj aromatizirani in s sladkorjem škodijo zobem – bakterije v ustni votlini prebavijo sladkor, preden dosežen želodec, kar vodi v kopičenje oblog – čeravno tudi nesladkani po mnenju številnih strokovnjakov negativno vplivajo na zobe.

Izboljša kognitivne sposobnosti

Žvečenje poveča srčni utrip, pretok krvi, možgani pa na račun tega dobijo več kisika in absorbirajo večje količine glukoze. Zaradi kognitivnega zagona se nam kratkoročno izboljša spomin, žvečenje nam lajša stres, poveča pozornost in omogoči, da lažje sprejemamo odločitve.

Zmanjšuje apetit

Ni malo raziskav, ki so prišle do zaključka, da žvečenje žvečilnega gumija zmanjšuje apetit, odpravlja lakoto in vpliva na porabo kalorij. Številni ljudje, ki žvečijo zjutraj, občutijo manjšo lakoto. Čigumi je namreč sladek in nizkokaloričen, zato ne čutite potrebo po drugih prigrizkih. Ker žvečenje poveča porabo energije in pospeši delovanje metabolizma, se po jedi počutite tudi manj utrujene. Ker ima malo kalorij, ga lahko vključite tudi v dieto. Po drugi strani žvečenje in slina lahko možganom pošiljata napačno informacijo, in sicer da ste lačni. Tako obstaja nevarnost, da sicer pojeste manj, a ste manj pozorni na vnos kalorij.

Deformacija čeljusti

Nenehno žvečenje lahko privede do deformacije čeljusti (prizadene čeljustne sklepe in okoliške mišice), saj še dodatno obremenjuje že tako obremenjene čeljusti. Zgornje in spodnje zobovje se načeloma združi le nekajkrat na dan – med prehranjevanjem – z žvečenje, ki spada med agresivna dejanja za čeljust, pa lahko to traja več ur, kar lahko vodi v bolečine. Tveganje je posebej visoko, kadar žvečite, ko ste pod stresom, saj mnogi nezavedno stiskajo zobe, ko so nervozni. Bolečine se lahko v tem primeru prenesejo tudi na vrat in ramena.

Vpliv na možgane

Žvečenje je za večino sproščujoče, zato ni nenavadno, da ima protistresne učinke in pomaga izboljšati razpoloženje. Zniža raven stresnega hormona kortizola, hkrati pa se na ta način uspešno borimo proti tesnobi in utrujenosti. Ko žvečimo, to naši možgani dojemajo, kot da jemo in nismo pod stresom. Zato pa nenehen pritisk na čeljusti poveča možnost glavobolov in migren. Povzroča lahko tudi kronične glavobole. Če imate pogosto migrene, se tako raje izogibajte žvečenju čigumijev.

Izboljša prebavo

Če žvečimo takoj po obroku, se v telesu proizvajajo večje količine sline, kar pomaga pri učinkovitejši prebavi. Dodatna slina pomaga tudi pri jutranji slabosti in lahko prepreči bruhanje in slabost podobno kot zdravila. Ker slina redči in nevtralizira kislino po hrani, se zniža raven le-te v požiralniku, kar zmanjša možnost refluksa (vračanje želodčne vsebine v požiralnik) in zgage.