Kako prepoznati psihopata? 7 značilnosti, na katere opozarjajo psihologi

Psihopatija je izraz za skupek osebnostnih in vedenjskih značilnosti, med katerimi so lahko pomanjkanje empatije in občutka krivde, manipulativnost, površinska očarljivost, impulzivnost in izrazito antisocialno vedenje.

Pomembno je, da psihopatija ni samostojna diagnoza v peti izdaji Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj ali v enajsti reviziji Mednarodne klasifikacije bolezni. Britanski organ Health Research Authority zato opozarja, da je ne moremo enačiti z uradno diagnozo osebnostne motnje.

V raziskavah se psihopatske lastnosti pogosto ocenjujejo s Harejevim seznamom psihopatije, imenovanim tudi PCL-R. Raziskovalci ga opisujejo kot orodje, ki zajema več področij osebnosti in vedenja, ne zgolj enega ali dveh opaznih znakov.

1. Površinska očarljivost

Ena od značilnosti, povezanih s psihopatijo, je lahko zelo prepričljiv in očarljiv nastop.

Takšen človek lahko hitro vzpostavi stik, deluje samozavestno in zna drugega pripraviti do tega, da se ob njem počuti pomembnega. Toda prijazen, samozavesten ali družaben človek zaradi tega še zdaleč ni psihopat.

Raziskava, objavljena v Journal of Personality Disorders, je med značilnostmi, ki jih strokovnjaki najtesneje povezujejo s psihopatijo, izpostavila tudi manipulativnost in pomanjkanje empatije.

2. Manipuliranje z drugimi

Manipulativnost je eden bolj značilnih vzorcev, ki se pojavlja pri raziskovanju psihopatije.

Lahko gre za načrtno zavajanje, izkoriščanje zaupanja ali prilagajanje vedenja tako, da človek doseže svoj cilj. Pri tem ni pomembno samo, da nekdo kdaj manipulira z drugimi, temveč predvsem, ali gre za dolgotrajen in izrazit vzorec.

Harejev PCL-R med medosebnimi značilnostmi vključuje prav manipulativno vedenje, patološko laganje in občutek lastne pomembnosti, kot pojasnjuje strokovna literatura, objavljena v podatkovni zbirki PubMed.

3. Pomanjkanje empatije

Ena najbolj pogosto omenjenih značilnosti je zmanjšana sposobnost oziroma pripravljenost upoštevati čustva drugih ljudi.

Tak človek lahko razume, kaj nekdo občuti, vendar to še ne pomeni, da bo zaradi tega spremenil svoje vedenje. Pomembna razlika je med sposobnostjo razumevanja čustev in dejanskim čustvenim odzivom nanje.

Prav brezčutnost oziroma pomanjkanje empatije je bila v raziskavi nizozemskih raziskovalcev med lastnostmi, ki so jih strokovnjaki za forenzično duševno zdravje ocenili kot posebej pomembne za psihopatijo.

4. Pomanjkanje občutka krivde in obžalovanja

Pri psihopatskih lastnostih se pogosto omenja tudi zmanjšan občutek krivde ali obžalovanja po tem, ko človek prizadene drugega.

To ni isto kot običajna obramba po prepiru ali posamezna napaka. Pri psihopatiji raziskovalce zanima širši in trajnejši vzorec, pri katerem oseba težko sprejme odgovornost za svoje ravnanje.

Med značilnostmi PCL-R je prav pomanjkanje obžalovanja ali krivde eno od osrednjih področij ocenjevanja.

5. Patološko laganje

Laganje samo po sebi ni dokaz psihopatije. Ljudje lažejo iz različnih razlogov in v različnih okoliščinah.

Pri psihopatskih lastnostih pa raziskovalci govorijo o bolj izrazitem vzorcu, pri katerem je zavajanje pogosto uporabljeno za nadzorovanje drugih, pridobivanje koristi ali ustvarjanje določene podobe o sebi.

Harejev model psihopatije patološko laganje uvršča med medosebne značilnosti, skupaj z manipulativnostjo in površinsko očarljivostjo.

6. Impulzivnost in neodgovornost

Psihopatija ni povezana samo s čustvenimi in medosebnimi lastnostmi. Pomemben del raziskovalnih modelov predstavljajo tudi vedenjski vzorci.

Mednje sodijo impulzivnost, neodgovornost, potreba po močnem vznemirjenju in pomanjkanje realističnih dolgoročnih ciljev.

Strokovni priročnik britanskega sistema NHS med področji, ki se ocenjujejo pri psihopatiji, navaja prav življenjski slog, povezan z impulzivnostjo, neodgovornostjo in potrebo po nenehnem vznemirjenju.

7. Kršenje pravil in antisocialno vedenje

Pri izrazitejših psihopatskih značilnostih se lahko pojavlja tudi dolgotrajno kršenje družbenih pravil, težave z nadzorovanjem vedenja ter zgodovina antisocialnega ravnanja.

Toda tudi tukaj velja pomembna omejitev. Psihopatije ne moremo enačiti z antisocialno osebnostno motnjo. Pregled raziskav v PubMedu opozarja, da se konstrukta prekrivata, vendar nista enaka.

Prav zato nekdo, ki je impulziven, neodgovoren ali pogosto krši pravila, še ni zaradi tega psihopat.

Največja napaka pri prepoznavanju psihopatije je iskanje enega samega dokaza. Očarljivost, laganje, pomanjkanje empatije ali impulzivnost se lahko pojavijo pri številnih ljudeh in iz različnih razlogov.

Tudi PCL-R ni preprost spletni vprašalnik. Gre za strokovno ocenjevanje, pri katerem se uporabljajo intervju, preverjanje podatkov in informacije iz drugih virov. Raziskovalna literatura opisuje štiri širša področja: medosebno, čustveno, življenjski slog in antisocialno vedenje.

Zato seznam znakov lahko pomaga razumeti, o čem strokovnjaki govorijo, ne more pa odgovoriti na vprašanje, ali je konkreten človek psihopat.

Če vas pri določeni osebi skrbi manipulativno, nasilno ali drugače škodljivo vedenje, je pomembneje opazovati konkretna dejanja in postaviti jasne meje kot pa poskušati osebo sami označiti z diagnozo. Psihopatija je strokoven in zapleten pojem, ki ga ni mogoče zanesljivo določiti na podlagi nekaj značilnosti, opaženih v vsakdanjem življenju.

Viri: PubMed, National Health Service England, Health Research Authority, Journal of Personality Disorders, National Center for Biotechnology Information