Stres pri moških: Tihi ubijalec, ki ga morate prepoznati!

V modernem svetu, kjer se uspeh meri z dosežki in moč posameznika z molkom, postaja stres pri moških ena najpogostejših problematik, ki vpliva na njihovo duševno in telesno zdravje. Čeprav stres ne izbira spola, raziskave kažejo, da moški pogosto drugače obvladujejo stres kot ženske in ga velikokrat predvsem tudi skrivajo.

Zgodovinsko in kulturno je moška identiteta tesno povezana z idejami o samozadostnosti, trdnosti in emocionalni zadržanosti. Družbeno gledano je močan moški tisti, ki svojih stisk ne kaže navzen, temveč jih predela sam tako neopazno, da nihče ni niti posumil, da bije tiho bitko. Nedvomno ste tudi sami tekom odraščanja naleteli na fraze, s katerimi se moške uči, da morajo "biti močni", "ne jokati" in "se zadevam postaviti po robu".

V praksi to pomeni, da številni moški občutke stresa in preobremenjenosti zadržujejo zase, namesto da bi jih delili ali poiskali pomoč. Skrbi in stres nalagajo v sebi in jih ne delijo z drugimi, kar predstavlja čedalje večje tveganje za negativne povratne posledice kopičenja stresa. Študije kažejo, da moški redkeje iščejo psihološko pomoč v primerjavi z ženskami, kar sočasno predstavlja tudi večjo verjetnost, da bodo stres izražali posredno, bodisi z jezo, umikom, alkoholom ali tveganim vedenjem.

Stres je naraven odziv telesa na zaznano nevarnost ali večjo količino pritiska kot je običajno, tj. strresor. Ko smo pod stresom, se poveča izločanje kortizola, adrenalina in drugih snovi v telesu, ki poskrbijo, da lahko na povečano količino stresa za določeno obdobje odgovorimo z višjo zmogljivostjo. Telo torej poskrbi, da je za določeno obdobje naša kapaciteta spoprijemanja s zunanjimi situacijami višja, kot sicer.

Čeprav so ti odzivi koristni v akutnih situacijah, v katerih je količina stresa začasno višja, postanejo ti odzivi škodljivi, če je stres prepogost in traja predolgo. Dolgotrajno zvišane ravni kortizola so povezane s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, oslabljenim imunskim sistemom, depresijo ter motnjami spanja in spolne funkcije. Predolgo in preintenzivno doživljanje stresa lahko vodi v izgorelost, pri kateri pa poklekenjo tudi tisti najmočnejši.

Vpliv stresorjev je individualen in se razlikuje med vsakim posameznikom. Prav tako pogosto prihaja do razlik med spoloma, pri čemer se moški lahko soočajo s specifičnimi izzivi, ki prispevajo k stresu:

Finančni pritisk: Moški pogosto nosijo vlogo tistega, ki preživlja, kar pomeni, da finančna negotovost močno vpliva na njihovo samopodobo. Ne le negotovost, temveč tudi nezadostno doseganje nevidnih družbenih standardov, lahko vodi v stres. 

Karierni pritisk: Kultura produktivnosti spodbuja občutek, da je vrednost moškega direktno vezana na njegovo poklicno uspešnost. Nezmožnost napredovanja ali izguba službe lahko vodi v globoko stisko.

 Pomanjkanje čustvene podpore: Moški imajo pogosto manj razvitih čustvenih podpornih mrež. Mnogi nimajo prijateljev, s katerimi bi lahko odkrito govorili o notranjih bojih ali pa o težavah ne govorijo z drugimi. Zadrževanje težav v svojem notranjem svetu ima lahko na dolgi rok veliko škodljivih posledic na duševno zdravje moških.

Stres je tesno povezan z duševnimi motnjami, kot so anksioznost, depresija in izgorelost. Pa vendar se znaki depresije pri moških pogosto razlikujejo od klasičnih simptomov depresije in aksioznosti. Namesto žalosti in joka so pri moških pogostejši znaki razdražljivosti, agresije in jeze, otopelosti, ali celo fizične bolečine brez jasnega fiziološkega vzroka.

Zaradi notranjega pritiska, da morajo biti v redu, številni moški svojega stanja ne prepoznajo kot resne psihološke težave. To vodi v pozno prepoznavo in pogosto tudi v samodestruktivne načine obvladovanja stresa, pri čemer se velikokrat poslužujejo pretiranega dela, zlorabe alkohola ali drugih substanc.

Pot k boljšemu duševnemu zdravju moških se začne z zavedanjem in priznavanjem težav, ki jih imamo. Pomembno je posati vešč opazovalec sebe in prepoznati znake stresa ter predvsem razumeti, da iskanje pomoči ni znak šibkosti, temveč znak odgovornosti do sebe.

Samospoznavanje: bodite pozorni na spremembe v razpoloženju, energiji, spanju in vedenju. Tudi telesni znaki, kot so glavoboli, napetost v mišicah ali prebavne težave, so lahko povezani s stresom. Opazujte lastne vzorce vedenja in čustvovanja ter vzročno posledične povezave med njimi.

 Pogovor: ustvarjajte varne prostore za pogovor z družino, prijatelji ali terapevtom. Tudi en sam iskren pogovor lahko razbije občutek osamljenosti. Pri premagovanju duševnih stisk se je za ključno izkazala podporna mreža, ki so jo posamezniki imeli. Obračajte se na druge in se ne bojte prositi za pogovor ali pomoč. 

Gibanje in telesna aktivnost: redna vadba dokazano zmanjšuje raven kortizola, izboljša razpoloženje in krepi samozavest, zato je pomembno da v svoj vsakdan redno vključujemo čas za telesno aktivnost.

Meje in ravnovesje: naučite se reči ne, postavljati meje pri delu in si vzeti čas za počitek brez občutkov krivde.
 Strokovna pomoč: psihoterapija, svetovanje ali celo skupine za podporo moškim so učinkoviti pristopi, ki omogočajo predelavo stresnih vsebin in razvoj novih strategij spoprijemanja. Pri tem je ključnega pomena zavedanje, da obisk terapevta nikakor ne pomeni šibkosti, temveč ravno nasprotno - prositi za pomoč in se obrniti na druge terja veliko mero poguma in notranje moči.

Če želimo resnično nasloviti stres pri moških, moramo kot družba spremeniti tudi pogled na moškost. Potrebujemo kulturo, ki spodbuja ranljivost kot del poguma in kulturo, ki priznava čustva ter ustvarja možnosti za izražanje notranjih stisk.

Delodajalci, vzgojno-izobraževalni sistemi, zdravstvene ustanove in mediji imajo ključno vlogo pri tem, da odpravljajo stigmo čustvovanja pri moških in normalizirajo iskanje pomoči. Moški ne potrebujejo dodatnega pritiska, temveč potrebujejo več prostora, dialoga in več razumevanja.

Stres pri moških je pogosto tih in neopazen, a spremljevalec z velikim vplivom na njihovo kvaliteto življenja. V kulturi, ki še vedno enači moč in tiho bitko, naj bo nova vrednota povezanost in odprt pogovor. In ne pozabite -  doživljanje negativnih posledic stresa ni sramota, temveč signal telesa, da je vsega preveč.