To je bolezen, ki vsako leto prizadene več kot 1.500 Slovencev

Obstaja bolezen, ki vsako leto prizadene več kot 1.500 Slovencev, a je hkrati tudi dobro rešljiva z enim preprostim, pravočasnim pregledom - rak prostate.

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji, vendar kljub temu o njem govorimo premalo in prepozno. November - ali bolje rečeno "Movember" - je mesec, ko se družbo končno opominja, da tudi moški niso neuničljivi. Služi kot opomnik na to, da skrb zase ni znak šibkosti, temveč zdrave pameti. Da brki, ki jih mnogi pustijo rasti ta mesec, niso le modna izjava, temveč opomnik, da je ravno preventiva tista, ki lahko naredi pomembno razliko v kvaliteti življenja.

Prostata je majhna žleza v velikosti oreha, ki leži tik pod mehurjem in objema sečnico. Njena naloga je precej preprosta, in sicer proizvaja tekočino, ki je del semena. A z leti, predvsem po 40. letu starosti, začne ta "majhna žleza" povzročati vse več težav.

Prve od teh težav so pogostejše potrebe po uriniranju, občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja, včasih bolečina ali pekoč občutek. Večina teh znakov še ne pomeni raka, a vsak od njih je signal, da se nekaj dogaja.

Rak prostate se običajno razvija počasi - kar je po eni strani dobro, po drugi pa nevarno, ker dolgo časa ne povzroča nobenih simptomov. Ko pa se ti pojavijo, je bolezen pogosto že napredovala. Zato zdravniki vztrajno ponavljajo, da je najboljši trenutek za pregled takrat, ko mislite, da ga še ne potrebujete.

Večina moških se pregleda boji, a predvsem zato, ker ne vedo, kaj jih čaka. V resnici je postopek hiter in predvsem zanesljiv. Pregled poteka približno tako:

Zdravnik vas najprej povpraša o vašem splošnem počutju, težavah z uriniranjem, spolni funkciji in družinski anamnezi. Če imate v družini moške, ki so imeli raka prostate, se pregled priporoča že po 40. Letu, sicer pa običajno okoli 50. leta.

Sledi odvzem krvi, s katerim se meri beljakovina, ki jo proizvaja prostata. Povišane vrednosti te belajkovine ne pomenijo nujno raka, so pa opozorilni znak, da je treba pogledati globlje.

To je tisti del, o katerem kroži največ mitov in šal. Zdravnik z rokavico in mazilom nežno vstavi prst v danko in otipa prostato. Postopek traja manj kot 10 sekund. Ni prijeten, a ni boleč. Zdravnik preveri velikost, obliko in prisotnost morebitnih zatrdlin.

Največ moških po pregledu prizna, da je bil strah hujši od pregleda samega. In čeprav je ta korak pogosto razlog, da moški ne gredo na pregled, je ravno ta korak tisti, ki lahko reši življenje.

Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana, vsako leto odkrijejo okoli 1.600 novih primerov raka prostate, kar pomeni več kot štiri moške na dan. Čeprav se zdi številka zastrašujoča, pa je pomemben podatek ta, da več kot 90 % moških, pri katerih je bolezen odkrita pravočasno, živi polno življenje še desetletja po diagnozi. To ni majhen uspeh medicine, ampak dokaz, da preventiva deluje.

Zanimivo pa je, da številni moški prvič pomislijo na pregled prostate šele po tem, ko se nekdo v njihovi okolici sooči z diagnozo raka na prostati. Prav zato gibanja, kot je Movember, niso banalna in so še kako pomembna - normalizirajo pogovor o nečem, za kar je nujno, da je v družbi predmet razprave.

Pogovorite se s svojim osebnim zdravnikom. Če ste starejši, vprašajte za preventivni pregled.

Znebite se sramu. Zdravnik je tam zato, da vam pomaga, brez da bi vas sodil. Ne dovolite, da bi vas napačne predstave držijo stran od informacije, ki vam lahko reši življenje.

Spodbudite prijatelja. Pogosto potrebujemo le en pogovor, da nekoga premaknemo. Če imate prijatelja, ki "nima časa" za zdravnika, bodite tisti, ki ga spomni.

Premislite o svojem načinu življenja. To pogosto pomeni manj alkohola, več gibanja, zdrava prehrana in dovolj spanja - vse to so elementi, kin zmanjšujejo tveganje.

Rak prostate vsekakor ni tema za tihe razprave. Če ste že kdaj opravili ta pregled, veste, da je strah odveč. Če ga še niste, je morda letošnji november pravi trenutek, da naredite nekaj zase. Dejstvo, ki si zasluži več priznanja, je to, da odgovornost do sebe pomeni odgovornost do tistih, ki jih imaš najraje. In ta odgovornost se včasih pojavi v obliki preventivnega obiska zdravnika.