O zaprtju govorimo, ko hodi posameznik na veliko potrebo redkeje kot običajno, ko je blato trdo, majhno, kepasto oz. "zapečeno", pri odvajanju pa čutimo bolečine, krče in napetost v trebuhu oz. čutimo, da je bilo odvajanje nepopolno. Pogosto si ga napačno razlagamo, saj mnogi mislijo, da so zaprti že, če en dan ne gredo na stranišče. Toda dinamika praznjenja črevesja je zelo različna, od dva- do trikrat na dan do dva- do trikrat na teden.

Zaprtost je najpogosteje posledica upočasnjenega premikanja iztrebkov po črevesju, pa tudi sindroma razdražljivega črevesa, bolezni medeničnega dna, bolezni živčevja in mišičja prebavil, nevrološkega obolenja, raka debelega črevesa, jemanja zdravil proti nastajanju želodčne kisline s kalcijem ali aluminijem in hipotiroidizma (pomanjkanja ščitničnih hormonov), med vzroke pa sodi tudi nosečnost.

Zaprtje sicer ni nujno znak resne bolezni, ampak je lahko razlog zanj nezdrava prehrana, prehrana, ki vsebuje premalo vlaknin (zahodna prehrana v povprečju zagotavlja le 15 gramov vlaknin, v prehrano pa jih je treba dnevno vključiti najmanj 25 gramov), premalo gibanja, oslabljene trebušne mišice, preveč sedenja in premalo popite vode. Zadostna hidracija je namreč nujna za pomikanje hrane po prebavnem traktu in pravilno trdoto blata. Težave pri odvajanju blata pa lahko povzroča tudi stres. Zaprtost je zaradi sodobnega načina življenja postala ena najpogostejših prebavnih težav v razvitih državah. Pogost razlog je tudi pomanjkanje magnezija, ki pomembno vpliva na prebavne encime.

Če zaprtje traja dlje, je lahko to znak, da se z vašim črevesjem dogaja nekaj resnejšega, posebej če ga spremljajo še nekateri drugi simptomi, kot so npr. bruhanje, kri v blatu, krči in napihnjen trebuh, močno povišana telesna temperatura in občutek neizpraznjenega črevesja. V tem primeru obiščite zdravnika, da bi odkrili vzrok in opravili krvno preiskavo, slikovno preiskavo prebavil, kolonoskopijo ipd.

Če je vzrok za zaprtje neprimerna prehrana oz. nezdrav življenjski slog, si lahko pomagate kar sami, in sicer tako, da posežete po živilih, bogatih z vlakninami, saj te rahljajo blato in spodbujajo krčenje črevesne stene. Pomaga tudi, če popijete zadosti tekočine (popijte dodatne 2–4 kozarca vode na dan), saj je tako blato navlaženo in se lažje izloči. Pijete lahko tudi gazirano pijačo oz. mineralno vodo, koristno pa je tudi uživanje tople tekočine, posebej zjutraj. Proti zaprtju pomaga tudi magnezijeva sol. V borbi zoper zaprtosti si lahko pomagate tudi z gibanjem oz. redno telesno aktivnostjo (raziskave kažejo, da je redno gibanje koristno za zmanjšanje pogostosti in intenzitete težav, ki jih povzroča zaprtje), saj ta spodbuja prebavo, ojačane trebušne mišice pa pomagajo pri boljšem delovanju črevesja.

Pomembno je, da blata ne zadržujete in da na veliko potrebo odidete takoj, ko začutite pritisk. Pomaga tudi masaža trebuha v smeri urinega kazalca. Če to ne deluje, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, ki vam bo predpisal odvajalo ali glicerinsko svečko, a s tem ne smete pretiravati.

Če imate težave z nerednim odvajanjem blata, si lahko pomagate z naslednjimi živili: fige, jabolka, hruške in slive. Suhe slive veljajo za nadpovprečno dober vir vlaknin (vsebujejo tudi sorbitol, ki ima odvajalen učinek). Pomagajo pa tudi marelice, indijski trpotec, kivi, stročnice, žita, zelje in še nekatera druga zelenjava. Sadje in zelenjavo skušajte zaužiti v presni obliki, saj toplotna obdelava uniči encime, ki pomagajo pri prebavi. Izogibajte se živilom, ki povzročajo zaprtost. Mednje sodijo banane, čokolada in korenje. Omejite vnos  mlečnih izdelkov. Pri številnih ljudeh so namreč ponavljajoče se težave z zaprtjem delno povezane z intoleranco za mlečne izdelke oz. laktozo. Ljudem, ki jih pogosto muči zaprtje, tako pogosto predlagajo eliminacijsko dieto, ko iz prehrane za določen čas izločite določene alergene in opazujete, kako se bo na to odzvalo telo.