Današnji svet, ki je obseden z lepotnimi ideali, je motnja v doživljanju lastnega telesa, kar telesna dismorfija (tudi telesna dismorfna motnja) je, žal vse pogostejši pojav. Za to psihiatrično anksiozno motnjo je značilno, da ni povezana zgolj z nizko samozavestjo oz. samopodobo ali negativno predstavo o lastnem telesu, ampak tudi s tesnobo in obsesivno-kompulzivnimi lastnostmi.

Pri telesni dismorfiji, ki je anksiozna motnja, smo obsedeni z delom ali več deli svojega telesa (tak primer je bigoreksija, ki je mišična dismorfija – tudi Adonisov kompleks – in označuje preokupacijo z mišicami) in svoj videz dojemamo zelo negativno oz. imamo o sebi izkrivljeno podobo. Dismorfiki ves čas razmišljajo o tem, kako so grdi – gre za stalno zaskrbljenost glede domnevne telesne pomanjkljivosti – in teh misli ne morejo odmisliti, zaradi česar se počutijo manjvredne in žalostne. Gre za duševno težavo – prepoznana je kot daljša motnja usmerjene anksioznosti – ki zahteva zdravljenje, saj ti negativne misli skušajo odgnati s ponavljajočimi se vedenjskimi vzorci, nenehno razmišljajo o tem, kako grdi so in kaj vse jih moti, tega ne morejo nadzorovati. Usmerjena je le na dele telesa – enega ali več – tisti, ki trpijo za njo, pa se osredotočijo na del telesa, ki jim ni všeč. Najpogostejše tarče so telesna teža, obrazne poteze, lasje, trebuh in koža. Dnevno več ur porabijo za to, da negativno razmišljajo o fizičnih nepopolnostih, pred ogledalom analizirajo napake, se primerjajo z drugimi in se poslužujejo drastičnih ukrepov, da bi izboljšali svoj videz (lepotne operacije, steroidi ipd.).

Bolj pogosta je pri moških kot ženskah. Bolj so k telesni dismorfiji nagnjeni posamezniki, ki imajo tudi druge duševne težave, kot so depresija, motnja hranjenja, težave v družini ipd. Težave s časom postajajo vse hujše. Čez čas se bolniku določen del telesa gabi in je prepričan, da o njem nihče ne pove resnice. Te obsesivne misli čez čas uidejo izpod nadzora in začnejo vplivati na vsa življenjska področja, kar vodi v trpljenje in nenehno zaskrbljenost, vsakodnevne zadrege in osramočenost. Posameznika lahko prižene tudi do samomora.