Spomladanska utrujenost ni medicinska diagnoza oz. v medicinski terminologiji nima oznake bolezni, zato ne sodi med zdravstvene težave. Gre za občasno motnjo oz. spremembo v razpoloženju: slabše počutje, pomanjkanje energije, stanje (pre)utrujenosti, zaspanosti, razdražljivosti (nihanje razpoloženja), tudi nemira in brezvoljnosti, vrtoglavica, večja občutljivost za vremenske spremembe, večja želja po hrani, pogostejši glavoboli in splošno slabo počutje, pojavijo se tudi bolečine v sklepih. To je stanje, ko se nam nič ne ljubi in si želimo samo spati oz. počivati.

Čeprav znanstveniki še niso odkrili pravega vzroka zanjo, je spomladanska utrujenost najverjetneje posledica hormonskega neravnovesja. Za to stanje so torej deloma krivi hormoni. Ključno vlogo pri tem odigrata hormona melatonin in serotonin. Od tega, ki mu pravimo tudi hormon sreče, je odvisno naše razpoloženje, od hormona spanja (melatonina) pa spanec.

Daljšanje dneva prinaša več svetlobe. Posledično se sinteza serotonina pospeši, razmerje med serotoninom in melatoninom pa se začne obračati v prid prvega. Pospeši se tudi tvorba endorfinov, ki so zadolženi za ugodje, pa tudi spolnih hormonov (estrogena in testosterona). Z naravo se tako prebuja tudi naše telo, ki pa potrebuje svoj čas, da se na spremembo prilagodi. Dokler se ne vzpostavi novo ravnovesje, je to breme oz. to občutimo kot povečano utrujenost. Med drugim se s spreminjanjem letnega časa spreminja tudi izraba energije. Pozimi je naša presnova drugačna kot spomladi. Pozimi nam zaradi potrebe po ohranjanju telesne temperature diši močnejša hrana, torej hrana z več maščobami in ogljikovimi hidrati, in če se še manj gibamo, na našem krožniku pa ni hrane, bogate z vitamini in minerali, imamo veliko več možnosti, da nas bo doletela spomladanska utrujenost. Spomladi se presnova pospeši in telo zanjo porablja več energije, tudi to pa pripomore k večjemu občutku utrujenosti. Spomladanska utrujenost je torej odvisna tudi od našega življenjskega sloga.

Za hip se vrnimo k melatoninu in serotoninu. Med zimo se zaradi pomanjkanja svetlobe v telesu izloča več melatonina, medtem ko zaloge serotonina kopnijo. Ko se z daljšanjem dneva in prihodom pomladi proces obrne, začne telo izločati več serotonina in manj melatonina. Ljudje smo zato žrtev bitke teh dveh hormonov, ki se se, kot rečeno, odraža na našem počutju. Ko se vzpostavi ravnovesje oziroma serotonin nadvlada nad melatoninom, utrujenost mine, posledično pa se izboljša tudi naše počutje. Smo manj zaspani in imamo več energije. K pojavu utrujenosti prispeva tudi dvig temperature, saj višje temperature izzovejo širjenje ožilja in padec krvnega tlaka, to pa privede do zaspanosti in utrujenosti.

Spomladansko utrujenost premagamo z redno telesno aktivnostjo, pravilno prehrano (uživanjem sezonskega sadja in zelenjave ter zadostne količine beljakovin in zdravih maščob) in prehranskimi dopolnili, kot so vitamin C, železo, magnezij, koencim Q10 in aminokisline L-glutamin ter pitjem zadostne količine vode. Pomaga tudi pitje zelenega čaja, sadno-zelenjavnih sokov in zelenjavne juhe. Proti pomladanski utrujenosti se lahko borite tudi z vročo kopeljo in savno ter izpostavljenostjo sončni svetlobi.