Kaj je prozopagnozija, redka bolezen, za katero (domnevno) trpi Brad Pitt

Prozopagnozija je znana tudi kot ''slepota obraza'' oz. slepota za prepoznavanje obrazov. Je kognitivna motnja, ko človek ni zmožen prepoznavati znanih obrazov. Igralcu Bradu Pittu uradne diagnoze še niso postavili, trdi pa, da ima zaradi nje slabšo podobo v javnosti, saj zato izpade zadržan in distanciran. Dodaja, da mu nihče ne verjame, da je za to kriva prozopagnozija. Že leta 2013 je 56-letni ameriški igralec potožil, da ljudje mislijo, da je vzvišen, sebičen, nedostopen, nespoštljiv in domišljav. ''Veliko ljudi me sovraži, ker mislijo, da jih ne spoštujem.'' Pravi, da bi se zelo rad spominjal ljudi, ki jih je srečal in ga je sram, ker tega ni sposoben.

Mnogi, ki trpijo zaradi omenjene bolezni, imajo težave s prepoznavanjem obrazov tudi najožjih družinskih članov, prijataljev, otrok in partnerja. Pri prepoznavanju si pomagajo na druge načine, saj pri tem ne gre za okvaro spomina, in si tako zapomnijo njihov način hoje, oblačila, modne dodatke, trajen nakit, ton glasu, stil pričeske, telesno držo ipd.

Beseda prozopagnozija izhaja iz grščine in je sestavljenka besede 'prospon' (obraz) in 'agnosia' (ne poznati). Gre za selektivno nezmožnost prepoznavanja obrazov oz. nesposobnost razločevanja, pri čemer bolniki ne znajo določiti kateri osebi ta pripada. Nekateri ne znajo prepoznati niti lastnega obraza. Za prozopagnozijo bolehata pribl. dva odstotka ljudi. ''Če imaš težave pri prepoznavanju obrazov, se počutiš zelo neumno. Ves čas te skrbi, da te bodo imeli ljudje za nevljudnega ali pa vzvišenega. Včasih se človek znajde v res neprijetni situaciji. Spomnim se, da sem enkrat morala na razgovor za službo in ko je moški, s katerim sem se pogovarjala, odšel iz sobe in se potem čez nekaj minut vrnil, sem s pogovorom nadaljevala tam, kjer sva ostala. Mislila sem namreč, da gre za isto osebo, v resnici pa je v sobo prišel nekdo drug. Službe kakopak nisem dobila,'' je pred leti potožila Jo Livingston, ki se s to težavo ubada od otroštva. Ko je nekega dne sedela v parku in je k njej prisedla mlada ženska in jo ogovorila, je potrebovala kar nekaj časa, da je ugotovila, da je to v resnici njena hči.

Bolnike s prozopagnozijo delimo na dve skupini. Na tiste, ki imajo težave s prepoznavanjem in pomnjenjem obrazov odkar pomnijo – t.i. kongenitalna prozopagnozija je prisotna od rojstva – in nikoli niso zares razvili sposobnosti za prepoznavanje obrazov. Pri drugih so se težave pojavile kasneje in sicer po bolezni ali poškodbi glave – večinoma gre za posledica poškodbe okcipitotemporalnega predela možganov – t.i. pridobljena prozopagnozija. Bolezen ima sicer precej širok ''diapazon''. So tisti, ki imajo manjše težave in si obraze zapomnijo bežno, pa tudi taki, ki na fotografijah ne prepoznajo niti sami sebe.

Pri zaznavanju obrazov sodeluje več področij možganov. Nekatera lahko zaznajo obraz po delih (npr. nos, oči, usta), druga pa posamezne dele sestavijo v celoto in obraz zaznavajo kot skupek več elementov.