Placebo v latinščini pomeni ugajati/ugajal bom. Pri zdravljenju se uporablja zaradi svojega pričakovanega učinka ali pri nadzorovanem kliničnem poskusu. V znanstvene namene služi pri preverjanju učinkovitosti ali stranskih učinkih zdravil, ko se opravi t. i. dvojna slepa raziskava, ko ne pacient in ne zdravnik ne vesta, ali zdravilo vsebuje pravo učinkovino ali placebo. Placebo pa je prisoten tudi v vsakdanjem življenju. Predstavljajte si naslednji scenarij. Z nekom ste v bližnjem kontaktu, kasneje pa vam pove, da ima uši. Nekaj trenutkov kasneje nas bo večina začutila srbečico, nelagodje na lasišču, koži. Začeli se boste spraševati, kaj če imam uši zdaj tudi jaz. Pred tem teh težav še niste imeli. Temu se reče placebo.

Poznamo pozitivni in negativni placebo učinek. Učinek le-tega je povezan s pričakovanji ali prepričanji posameznika o prejeti snovi, terapiji oz. posegu.

Kaj je nocebo?

Negativni placebo učinek, ki mu pravimo nocebo (latinsko škodoval bom), je pravzaprav nasprotje placeba. To so neprijetni občutki, ki jih povzročajo negativna pričakovanja, tesnoba ipd., ko strah pred znanimi neželenimi učinki zdravila ali splošen odklonilen odnos do npr. cepiva lahko okrepi nezaželene učinke. Pogost je pri zdravljenju z nepriljubljenimi zdravili, kakršni so cepiva za covid-19 in zdravila za holesterol. Strah pred znanimi neželenimi učinki zdravila ali na splošno slab odnos bolnikov do kure/terapije lahko okrepi neželene učinke in posledično negativno vpliva na zdravljenje. Bolnik, ki ne verjame v učinkovitost terapije, lahko občuti poslabšanje. 

Pri zdravilih za holesterol (o cepivu proti covidu-19 več v nadaljevanju) je stranski učinek tudi mišična bolečina, ki pa ni tako pogosta, kot ljudje poročajo o njej. Ker imajo ljudje o teh zdravilih številne predsodke, jih mnogi ne sprejmejo z odobravanjem. Tako se mnogim zdi, da jih zdaj mišice bolijo bolj kot prej. Tisti, ki so takšno zdravilo prejeli po infarktu, o takšnih posledicah večinoma niso poročali. Takšna negativna izkušnja, ki nas spomni na našo minljivost, nas motivira, da storimo, kar je treba za naše zdravje. Takšni pacienti večinoma ne poročajo o tovrstnih težavah z mišicami, zato je del težav jemanja tovrstnih zdravil nocebo učinek. Nekateri pa res imajo stranske učinke.

Kaj je pozitivni placebo?

Pozitivni placebo pomeni prepričanje, da bo zdravilo oz. učinkovina zdravilna. Placebo ne bo dejansko ozdravil in npr. zmanjšal holesterola, bo pa vplival na naše splošno počutje – na bolečino, nespečnost, strah, utrujenost ipd. Placebo namreč deluje na nevrobiološki ravni – dviguje nevrotransmitorje ''dobrega počutja'' v možganih (endorfini, dopamin ipd.) in poveča njihovo aktivnost v delih možganov, ki so zadolženi za razpoloženje, čustvene odzive in samozavedanje. Svoje pri tem lahko dodajo zdravstvena ali drugačna oskrba, pregledi in občutek varnosti. Študija iz leta 2014, pri kateri je ob migrenskem napadu tretjina vzela zdravilo za migreno, tretjina placebo iz škatlice, na kateri je pisalo placebo, tretjina pa ni vzela nič, je pokazala, da je imel placebo kar 50-odstotno učinkovitost zdravila. Placebo pri nekaterih tako dejansko deluje in ni zgolj namišljen. Slaba stran pozitivnega placeba je morebitno zanemarjenje pomembnih težav, za katere želimo, da jih ne bi bilo. V študiji astmatikov, pri katerih so preverjali učinkovitost nove učinkovine, so tisti, ki so prejemali placebo, poročali o lažjem dihanju, v resnici pa so bile meritve njihove pljučne funkcije slabše kot pri tistih, ki so prejemali novo pravo zdravilo. Placebo učinek je bil v tem primeru le na ravni doživljanja in občutenja, ni pa se izrazil na dejanskem stanju pljuč. Tako lahko tudi le verjamemo, da nam je bolje, kot nam v resnici je, kar samo potrjuje moč našega uma.

V medicini ločimo pravi placebo (pripravki, ki posnemajo zdravila, a nimajo zdravilne učinkovine, pač pa le sladkor in škrob), nepravi placebo (tudi psevdoplacebo), ki ne vsebuje zadostne količine učinkovine (npr. prenizek odmerek ali učinkovina nima učinka na dotično bolezen) in psihoaktivni placebo, ki se uporablja pri študiji zdravil. Ta nima zdravilnega učinka kot primerjalno zdravilo, ampak kaže le njegove stranske učinke.

Placebo in novi koronavirus

Mnogi ljudje po svetu so skeptični glede cepiv za covid-19 in mnogi tarnajo nad stranskimi učinki le-tega. Kot je pokazala nedavna metaanaliza, gre v veliki meri za placebo učinek, saj je večina stranske učinke cepiva proti novemu koronavirusu občutila tudi, če je dobila placebo. Tako vsaj beremo v ameriški analizi dvanajstih študij, pri katerih je sodelovalo več kot 45 tisoč ljudi – v okviru kliničnih študij je pribl. 23 tisoč ljudi prejelo pravo cepivo proti covidu, pribl. 23 tisoč pa nenevarno učinkovino, ki je le navidezno spominjala na cepivo. Veliko večino neželenih učinkov cepiva proti covidu-19 sodeč po raziskavi povzročajo pričakovanja in ne cepivo samo, torej je večina nezaželenih posledic zgolj psihosomatskih. O stranskih učinkih, kot so utrujenost, glavoboli in bolečine v sklepih, so poročali tako pri tistih, ki so prejeli cepivo proti covidu-19, kot pri tistih, ki so nevede prejeli placebo. T. i. nocebo učinek – ljudje, ki jih je strah oziroma so prepričani, da bodo imeli nezaželene posledice po cepljenju, jih imajo lahko zgolj zaradi svojega prepričanja oz. so posledice veliko večje, kot bi bile sicer – je po navedbah poročila, objavljenega v reviji JAMA Network Open – pripravila sta ga bostonski univerzitetni klinični center Beth Israel Deaconess Medical Center (BIDMC) in medicinska fakulteta Harvard – predstavljal kar tri četrtine vseh prijavljenih stranskih učinkov cepiva. 35 odstotkov prejemnikov placeba je poročalo o neželenih učinkih po prvem odmerku, 32 odstotkov pa po drugem. V skupinah s cepivom so poročali o precej več neželenih dogodkih, a je nocebo odziv predstavljal kar 76 odstotkov sistemskih neželenih učinkov po prvem odmerku cepiva proti covidu-19, 52 odstotkov pa po drugem odmerku. Tako se zdi, da je zaskrbljenost zaradi možnih stranskih učinkov in zapletov ter splošno nezaupanje v cepivo proti covidu-19 glavni dejavnik za oklevanju pri cepljenju.

Po prejemu prvega odmerka cepiva je 46,3 odstotka oseb, ki so prejele pravo cepivo, poročalo o utrujenosti, vročini, glavobolih ter drugih nekritičnih posledicah. 66,7 odstotka jih je poročalo o bolečinah ali oteklini na mestu cepljenja. Kar 35,2 odstotka oseb, ki so prejele placebo, je prav tako poročalo o utrujenosti, vročini in glavobolih ter drugih neproblematičnih posledicah. 16,2 odstotka jih je tožilo o bolečinah ali oteklini na mestu, kjer so prejeli ''cepivo''. Ko so pri BIDMC združili izsledke, so prišli do zaključka, da je kar 76 odstotkov vseh primerov utrujenosti, povišane telesne temperature in glavobolov kot posledica cepljenja najverjetneje posledica noceba. Učinek nocebo efekta pri drugem odmerku je bil veliko manjši. Zgolj 31,8 odstotka ljudi, ki so prejeli placebo, je namreč poročalo o omenjenih relativno neproblematičnih simptomih in posledicah. Le 11,8 odstotka prejemnikov placeba je imelo bolečine ali otekline na mestu cepljenja. 61,4 odstotka tistih, ki so prejeli pravo cepivo, pa je poročalo o glavobolih, utrujenosti in drugih nenevarnih posledicah. 72,8 odstotka oseb jih je poročalo o bolečinah ali oteklini, kjer so dobili injekcijo. Združeni podatki drugega odmerka cepljenja kažejo, da je 52 odstotkov vseh primerov utrujenosti, visoke telesne temperature in glavobolov skoraj zagotovo posledica nocebo efekta. Skupaj (prvo in drugo cepljenje) pa je najverjetneje za 64 odstotkov vseh nezaželenih posledic po cepljenju kriv nocebo.

Kot je poudaril profesor harvardske medicinske šole Ted Kaptchuk, so ''nespecifični simptomi'', kot sta utrujenost in glavobol, povsod navedeni kot tipični stranski učinki cepiv proti covidu, ki so bili tudi najpogostejši v skupini nocebo. ''Dokazano je, da lahko takšne informacije povzročijo, da ljudje napačno pripišejo običajne dnevne občutke cepivu, ali pa ta povzroči tesnobo in zaskrbljenost, zaradi katere so ljudje izjemno pozorni na telesne občutke glede neželenih učinkov.''

''Nespecifični simptomi, kot sta glavobol in utrujenost, so na vrhu seznama možnih posledic cepljenja. Kot smo pokazali z analizo kličnih študij, so takšni simptomi zelo pogosto posledica nocebo efekta. Ljudje, ki pred cepljenjem preverijo, kakšne so lahko nezaželene posledice, lahko postanejo temu nenaklonjeni in so pozorni na vsako spremembo in občutek v telesu. Osnova vsakega zdravljenja je zaupanje. Zaupanje v zdravnika. Zaupanje v zdravilo. Zato upamo, da bomo z informacijo, da je velik del nezaželenih posledic po cepljenju pravzaprav posledica nocebo efekta, mnoge spodbudili k cepljenju,'' je zapisal Kaptchuk.

Še več o placebu si lahko preberete tudi TU.