Tranzitorna ishemična ataka (TIA) oz. prehodni ishemični napad (tudi prehodna možganska pretočna motnja) se pojavi zaradi zmanjšanega dotoka krvi v možgane. Je posledica nenadne prekinitve možganskega krvnega pretoka. Podobno ko pri možganski kapi pride do prizadetosti možganskih arterij zaradi ateroskleroze, to je stanja, pri katerem se zaradi visokega krvnega tlaka, prehrane z veliko maščobnih kislin, arterijske hipertenzije, povišanega krvnega sladkorja (sladkorna bolezen) in kajenja poškoduje žilna stena. TIA predstavlja veliko tveganje za nastanek svoje velike ''sestre'', to je življenjsko ogrožujoče možganske kapi, ki nastopi pri tretjini bolnikov, ki so doživeli TIA.

V nasprotju z možgansko kapjo, pri kateri znaki ne minejo, TIA povzroči ''zgolj'' nenadno izgubo določenih možganskih funkcij, ki se lahko v celoti popravijo že v nekaj sekundah (najpogosteje v 20 minutah do dveh urah), najkasneje pa izzvenijo v 24 urah po nastanku. Zato pa se napadi lahko pogosto ponavljajo in bolnik v enem dnevu doživi več napadov in to več dni zapored. To se zgodi, ker se na mestu poškodbe žilne stene začno kopičiti maščobni delci in krvne ploščice, ki tvorijo plake. Ti se debelijo, dokler povsem ne zožijo žile. Košček se lahko odtrga in potuje po krvi ter zapre manjšo žilo. Tovrstna zapora žil, kot rečeno, ni trajna. Podobno kot možganska kap je tudi TIA pogostejša pri moških, je pa možna tudi družinska nagnjenost k tej bolezni. Pri bolnikih, ki so doživeli TIA, obstaja 10 odstotna možnost, da jih čez leto dni prizadene možganska kap.

Simptomi mini možganske kapi se razvijejo hitro in so načeloma kratki, dolžina pa je odvisna od tega, katera od možganskih arterij je prizadeta (najpogosteje so prizadete vratne arterije in žilje zadnjih predelov možganov). Med znake sodijo težave pri razumevanju govora, težave z izborom besed, nerazločen govor, občutek nezanesljivosti, nezmožnost premikanja dela telesa, nenadna ohromelost ene polovice telesa ali obraza, šibkost, nenadna izguba zavesti, izguba občutka za dotik in mravljinčenje po eni strani telesa/obraza. Če so prizadete žile v zadnjih predelih možganov, lahko pride do težav oz. izgube ravnotežja, nesposobnosti hoje, zamegljenega vida ali izgube vida na eno oko.

Ponovitve skušamo preprečevati z zdravim načinom življenja, hujšanjem, telesno aktivnostjo in opustitvijo kajenja, strokovnjaki pa priporočajo tudi jemanje acetisalicilne kisline, saj ta zniža možnost nastanka kapi za 25 odstotkov. Seveda pa se o vsem tem prej posvetujte z zdravnikom.