Kaj je gozdna kopel?

Gozdno kopanje pomeni opazovanje gozda med aktivno hojo, pri čemer smo osvobojeni motečih elementov, kot je telefon – pomeni popolno združitev z naravo. Gozdno kopanje je oblika rekreacije, ki se je razpasla v času pandemije koronavirusa in izvira iz Japonske. Njen cilj je fizično in psihično razstrupljanje. Gozd nas namreč nauči, da se ustavimo in prisluhnemo. Namen tovrstne kopeli je, da prisluhnete telesu in pustite, da vas ta vodi in da vam aktivira čute. Že samo dve uri sta dovolj, da ima nas vaše telo in um blagodejne učinke.

Kot trdijo znanstveniki iz Japonske, k krepitvi odpornosti prispeva že pol ure v gozdu. V deželi vzhajajočega sonca to metodo varovanja zdravja imenujejo šinrin-joku, kar lahko prevedemo kot 'kopanje v gozdu'. Podoben princip preživljanja časa na svežem zraku in v stiku z naravo na Norveškem imenujejo 'friluftsliv'. V gozdu vdihujemo hlapljive organske spojine, ki skrbijo za naše zdravje. Vzbudi tudi (večje) sočutje do narave, kar je v času, ko človek obnavlja svoj odnos do narave in se soočamo z okoljsko problematiko, še toliko pomembneje.

V gozdu se zlijeta imunski sistem narave in naš imunski sistem. Glede na raziskave gozda kopel, torej aktivna hoja v gozdu brez motečih elementov, zmanjša stres (zmanjšuje raven stresnih hormonov kortizola in adrealina), poleg tega krepi odpornosti ter izboljša pozornost in razpoloženje, za kar naj bi bili zaslužni fitoncidi – gre za hlapljive organske spojine, ki uničujejo bakterije, glivice ter plesni in skrbijo za optimalno rast rastlin – ki jih zločajo drevesa in naj bi delovali tudi protimikrobno. Gozdna kopel prav tako zniža krvni tlak, raven sladkorja v krvi in srčni utrip, izboljša živčni sistem, preprečuje izgorelost, krepi kreativnost in ustvarjalnost, zmanjša utrujenost, izboljša razpoloženje, lajša depresijo, pomaga pri hujšanju, poveča raven energije, zviša bolečinski prag, poveča kognitivne sposobnosti in sposobnost osredotočanja, pomaga pri nespečnosti in daje večji občutek zadovoljstva. Spodbuja tudi delovanje parasimpatičnega živčevja.

Cilj gozdne kopeli ni, da se utrudimo, saj v ospredju ni aktivnost, ampak, da se povežemo z naravo okoli sebe, da se sprostimo, ne da bi si zadali posebno nalogo. V ospredju so dejavnosti, ki nas umirijo in zadržijo v trenutku.