Moskisvet.com
ženska
Zdravje

Zakaj imamo občutek, da smo nekaj že doživeli? Znanstveniki pojasnjujejo nenavaden pojav

B.R.
22. 11. 2026 03.56
0

Ste se že kdaj znašli v položaju, ko ste imeli nenavaden občutek, da ste isti trenutek že doživeli? Pogovor, prostor, obrazi in celo najmanjše podrobnosti so se zdeli popolnoma znani. Ta skrivnostni pojav imenujemo deja vu, znanstveniki pa ga že dolgo poskušajo razumeti.

Izberite Moskisvet.com za svoj prednostni vir na Google.

Kaj je deja vu in zakaj se nam zdi, da smo trenutek že doživeli?

Izraz deja vu izvira iz francoščine in pomeni že videno. Z njim opisujemo občutek, da smo sedanjo izkušnjo že nekoč doživeli, čeprav v resnici vemo, da se dogaja prvič. Lahko se pojavi med povsem običajnim pogovorom, obiskom neznanega kraja ali med vožnjo po cesti, na kateri še nikoli nismo bili.

Zanimivo je, da pri tem običajno ne gre za pravi spomin. Človek se namreč ne more spomniti konkretnega dogodka, ki bi pojasnil občutek poznanosti. Kljub temu je občutek tako močan, da se za trenutek zdi, kot da bi lahko napovedali, kaj se bo zgodilo naslednje.

Deja vu ni zgolj zanimiv psihološki pojav, temveč tudi pomembno področje raziskovanja delovanja človeških možganov. Raziskovalci z Univerze v St Andrewsu na Škotskem in Univerze v Burgundiji v Franciji so v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Frontiers in Psychology, preučevali povezavo med tem pojavom, spominom in prepoznavanjem znanih stvari.

Izraz deja vu izvira iz francoščine in pomeni že videno.
Izraz deja vu izvira iz francoščine in pomeni že videno. FOTO: Adobe Stock

Kaj se med pojavom deja vu dogaja v naših možganih?

Ena od vodilnih razlag je povezana z delovanjem spominskega sistema. Naši možgani namreč ne shranjujejo in priklicujejo spominov na en sam način. Ločujejo med občutkom, da nam je nekaj znano, in dejanskim priklicem dogodka, kraja ali okoliščin, v katerih smo to že doživeli.

Pri občutku deja vu naj bi prišlo do neskladja med tema procesoma. Možgani določeno situacijo prepoznajo kot znano, vendar ne najdejo ustreznega spomina, ki bi pojasnil, od kod ta poznanost izvira.

Pomembno vlogo pri tem ima hipokampus, del možganov, ki sodeluje pri oblikovanju in priklicu spominov. Leži v senčnem režnju in je pomemben za povezovanje posameznih informacij v spomine. V bližnjih možganskih predelih poteka tudi obdelava občutka poznanosti.

Raziskava čeških znanstvenikov z Masarykove univerze v Brnu, ki jo je predstavila Evropska komisija v okviru programa CORDIS, je pokazala povezavo med pojavom deja vu in določenimi strukturami v medialnem senčnem režnju. Raziskovalci so z magnetnoresonančnim slikanjem pregledali 113 zdravih posameznikov ter ugotovili razlike v nekaterih možganskih strukturah med tistimi, ki so deja vu že doživeli, in tistimi, ki ga niso.

Zakaj si tvoji možgani sovražnike zapomnijo bolje kot prijatelje
Preberi še
Zakaj si tvoji možgani sovražnike zapomnijo bolje kot prijatelje

Zakaj se deja vu pojavlja tudi pri povsem zdravih ljudeh?

Občutek, da smo nekaj že doživeli, sam po sebi ni razlog za skrb. Pojavi se lahko pri povsem zdravih ljudeh in običajno traja le nekaj sekund. Nato izgine, človek pa se vrne k običajnim opravilom.

Znanstveniki še raziskujejo, zakaj so nekateri ljudje temu pojavu bolj izpostavljeni kot drugi. Ena od zanimivih ugotovitev je povezana s pogostostjo potovanj. Ljudje, ki pogosteje obiskujejo nove kraje in se srečujejo z neznanimi okolji, pogosteje poročajo o takšnih izkušnjah.

Raziskava, v kateri je sodelovalo 206 posameznikov, je pokazala povezavo med pogostostjo potovanj in pojavljanjem občutka deja vu. Vendar raziskovalca Akira O'Connor in Chris Moulin nista ugotovila neposredne povezave med pogostostjo tega pojava in uspešnostjo pri običajnih preizkusih prepoznavanja besed ter priklica spominov. To kaže, da je mehanizem precej bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled.

Občutek, da smo nekaj že doživeli, sam po sebi ni razlog za skrb.
Občutek, da smo nekaj že doživeli, sam po sebi ni razlog za skrb. FOTO: Adobe Stock

Ali je deja vu lahko povezan z epilepsijo?

Čeprav je občasni deja vu običajno neškodljiv, ima lahko v določenih okoliščinah tudi zdravstveno ozadje. Posebej zanimiva je povezava z epilepsijo senčnega režnja.

Pri nekaterih ljudeh je namreč nenavaden občutek poznanosti lahko eden od začetnih znakov žariščnega epileptičnega napada. Takrat se v določenem delu možganov pojavi nenormalna električna aktivnost, ki lahko vpliva na zaznavanje, spomin in čustva.

Kot pojasnjuje britanska organizacija Epilepsy Action, se lahko med takšnim napadom poleg občutka, da smo dogodek že doživeli, pojavijo tudi nenavadni vonji ali okusi, nenaden občutek strahu, neprijeten občutek v trebuhu in kratkotrajna zmedenost. Nekateri ljudje po dogodku tudi težje govorijo ali se ne spomnijo natančno, kaj se je zgodilo.

To seveda ne pomeni, da je vsak občutek deja vu znak epilepsije. Občasna izkušnja brez drugih težav je praviloma nenevarna. Če pa se občutki ponavljajo, so zelo intenzivni ali jih spremljajo izguba zavedanja, nenavadni telesni občutki oziroma zmedenost, je smiselno poiskati zdravniško pomoč. Ob prvem sumu na epileptični napad je potrebna čimprejšnja zdravniška ocena.

Ali znanstveniki že poznajo dokončno razlago tega pojava?

Kljub številnim raziskavam ostaja deja vu deloma nepojasnjen. Znanstveniki so odkrili povezave z možganskimi predeli, ki sodelujejo pri spominu, prepoznavanju in obdelavi informacij, vendar še nimajo enotne razlage vseh mehanizmov, ki povzročijo ta nenavadni občutek.

Ena od najbolj sprejetih razlag govori o začasnem neskladju med občutkom poznanosti in dejanskim priklicem spomina. Možgani namreč lahko neko situacijo označijo kot znano, čeprav nimamo dostopa do konkretnega spomina, ki bi to potrdil.

Človeški možgani so dosegli svoje meje, opozarjajo raziskovalci
Preberi še
Človeški možgani so dosegli svoje meje, opozarjajo raziskovalci
Zdravi in v formi
Si že prijavljen na vse naše e-novice?

Viri: CORDIS – European Commission, Frontiers in Psychology, Epilepsy Action, NHS

UI Del vsebine je ustvarjen s pomočjo generativne umetne inteligence.
Zdravje

Prenehanje jemanja Ozempica: nova raziskava opozarja na večje tveganje za srce

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 2064