Kaj je afazija, bolezen, zaradi katere se od igralstva poslavlja Bruce Willis?

Afazija je motnja v jezikovni dejavnosti, ki je posledica možganske poškodbe, kot je možganska kap (ta je najpogostejši vzrok zanjo), možganski tumor oz. nesreča (posebej prometna nesreča). Ljudje, ki trpijo za afazijo, imajo težave z govorom (imajo oslabljeno oz. izgubljeno zmožnost govora), branjem, pisanjem, razumevanjem in seštevanjem. Ti bolniki imajo posledično težave pri številnih aktivnosti, ki so bile prej samoumevne: vsakdanji pogovor, branje (tudi prometnih znakov), gledanje televizije in poslušanje radia, pogovor v hrupnem okolju, seštevanje, operiranje z denarjem, navajanje lastnega imena in imena drugih, izpolnjevanje obrazcev, razumevanje, spominjanje števil, pripovedovanje šal ipd. Vse te na videz preproste zadeve postanejo zahtevne in terjajo veliko truda in časa.

Izraz afazija izhaja iz grščine, in sicer iz besede 'phasis', kar pomeni govor oz. glas, medtem ko predpona 'a-' pomeni nasprotje. Tretjina ljudi, ki utrpi možgansko kap, lahko pričakuje, da bo imela zaradi tega težave pri govoru. Afazija je včasih edini znak bolezni možganov. Do izraza pride pri razumevanju govora in govorjenju ter v splošnem obnašanju ob sporazumevanju, branju (včasih besed ne razumejo oz. jih niso zmožni prebrati) in pisanju (če jim ohromi roka, s katero pišejo). Nada Žemva z Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo je za 24ur.com pojasnila, da bi stanje ''lahko primerjali s tujim jezikom, ki smo ga znali, a domala pozabili''.

''Če zelo preprosto opišemo, kako se afazija kaže v govoru, lahko rečemo, da so težave z besedami. Teh ni ali pa jih je preveč. Običajno je besed premalo in pogosto jih človek išče z velikim naprezanjem in zelo težko izgovarja. Pogosto neprestano izgovarja posamezen zlog, del besede ali besedo, ki je razumljiva ali pa tudi ni. Lahko se pojavijo vsebinsko napačna poimenovanja, ki imajo z iskano besedo kaj malo opraviti. Za besedo svinčnik bo uporabil izraz 'zgrabilna naprava', za avto pa 'motorna stvar'. Nekdo drug bo besedam zamenjeval zloge ali glasove in bo namesto televizor izgovoril 'letevizor'. Besede so lahko povsem spremenjene in nimajo prav nobene zveze z iskano besedo. Tak primer je, ko človek izgovori 'hermedevišu' za drevo ali 'davjana' za očala. Spet drugi bo uporabljal samo samostalnike ali druge besedne vrste, ki jih bo zlagal v preproste stavke brez veznikov. Takemu govoru pravimo telegrafski,'' je še pojasnila Žemva, ki dodaja, da mnogi ne morejo najti besed, kar je ''podobno kot takrat, ko imamo besedo na koncu jezika.'' A medtem ko se to običajnemu človeku pripeti sem ter tja, se tistim, ki trpijo za afazijo, to dogaja neprenehoma. Ljudje s to boleznijo lahko tudi povsem tekoče govorijo, toda stavki so večinoma brez repa in glave ter nerazumljivi. Gre za hud udarec za človeka, ki je zaradi tega pogosto izključen iz pogovorov, večinoma pa to pomeni tudi konec zaposlitve in izobraževanja.

Zanimivo je, da ti bolniki ohranijo sposobnost petja, pa tudi preklinjanja, kar je značilno tudi za bolnike, ki pred boleznijo niso preklinjali. Občasno je bolnik sposoben razumljivega govora, kar pa žal ni znak okrevanja, saj gre zgolj za ''preblisk''. Z njimi je treba biti potrpežljiv, saj je naše sporazumevanje veliko prehitro za njihovo delovanje možganov. Afazija ni le bolezen starejših, saj lahko prizadene ljudi v vseh starostnih obdobjih.