Ena navada vas lahko pred stresom v službi zaščiti bolj kot vadba

Kot poroča ScienceAlert, so raziskovalci več kot desetletje spremljali skoraj 3000 zaposlenih v Kanadi in analizirali, kako različne navade vplivajo na posledice stresa v službi. Preverjali so učinke spanja, prehrane, vadbe in drugih dejavnikov na dolgoročno zdravje zaposlenih.

Kot navaja študija, so bili rezultati precej nepričakovani:
- najboljši zaščitni učinek je imel kakovosten spanec,
- prehrana je igrala pomembno podporno vlogo,
- medtem ko vadba ni bistveno zmanjšala negativnih učinkov delovnega stresa, kljub temu da je izboljšala splošno zdravje.

To pomeni, da lahko posameznik redno trenira, pa njegovo telo še vedno občuti posledice dolgotrajnega stresa na delovnem mestu.

Kot piše MDPI, spanec ni zgolj počitek, ampak temeljni mehanizem za obnovo telesa in možganov. Raziskovalci poudarjajo, da kakovosten spanec:
- pomaga pri uravnavanju čustev,
- izboljšuje koncentracijo,
- omogoča boljše odločanje,
- in celo olajša ohranjanje drugih zdravih navad.

Kot opozarjajo tudi strokovnjaki za javno zdravje, je kronično pomanjkanje spanja tesno povezano z utrujenostjo, slabšo odpornostjo na stres ter večjim tveganjem za izgorelost.

Z drugimi besedami: če spimo premalo ali slabo, se telo ne uspe regenerirati, zato tudi druge pozitivne navade ne pridejo do izraza.

Telesna aktivnost dokazano izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje napetost, povečuje energijo in prispeva k boljšemu spancu. A kot poudarja omenjena raziskava, vadba sama po sebi ne 'izniči' učinkov kroničnega delovnega stresa.

To je pomembno spoznanje. Če posameznika vsakodnevno obremenjujejo nerealni roki, slabi odnosi ali stalna dosegljivost, potem tudi redni treningi ne morejo popolnoma zaščititi njegovega zdravja.

Poleg spanja raziskave že dolgo opozarjajo še na en ključni element: odnose z drugimi ljudmi.

Kot navaja Ameriško psihološko združenje, je socialna podpora eden najpomembnejših zaščitnih dejavnikov pri soočanju s stresom. Kot piše raziskava v reviji Frontiers, občutek povezanosti z drugimi zmanjšuje zaznani stres ter vpliva na manj tesnobe in boljše mentalno zdravje.

Že kratek pogovor z nekom, ki nas razume, lahko ima zelo konkreten učinek na zmanjšanje stresa.

Če želi posameznik zmanjšati vpliv stresa iz službe, raziskave kažejo, da je treba pristopiti nekoliko drugače.

Najprej je treba urediti spanje. Rednih sedem do osem ur kakovostnega spanja bi moralo biti osnovno pravilo, ne izjema. Pomembna je tudi prehrana, saj pomaga ohranjati fizične in psihične rezerve za soočanje s stresom.

Vadbo je smiselno ohraniti kot del rutine, vendar z realnimi pričakovanji. Gre za podporni element, ne za univerzalno rešitev.

Hkrati ne gre zanemariti socialnih stikov. Pogovor s prijateljem ali sodelavcem lahko deluje kot učinkovit 'varnostni ventil', ki zmanjša psihični pritisk.

Nenazadnje pa raziskovalci poudarjajo nekaj, kar pogosto spregledamo. Zdrave navade ne morejo nadomestiti slabo zasnovanega delovnega okolja. To pomeni, da so včasih najbolj učinkovite spremembe:
- postavljanje mej,
- boljša organizacija dela,
- ali celo menjava okolja.

Vir: ScienceAlert, MDPI, Frontiers, American Psychological Association (APA)