Vsak izmed nas se včasih znajde v duševni stiski, a te težave so večinoma prehodne narave in jih premagamo sami ali s pomočjo bližnjih. Duševne motnje nastopijo, kadar te težave trajajo dlje časa in ovirajo naše vsakodnevno delovanje.

Človek se premika od pozitivnega duševnega zdravja, kar pomeni pozitiven odnos do sebe, dobri odnosi in uspešno kosanje z izzivi, do duševnih motenj, ki imajo različne pojavne oblike. Vmesna stopnja so težave z duševnim zdravjem, ki še niso motnja, so pa dejavnik tveganja za le-te. Tak primer so slaba samopodoba in težave s spanjem.

Za duševnimi motnjami pogosteje trpijo ženske, verjetnost, da jo bodo diagnosticirali moškim, je precej manjša. In četudi je motnja zaznana, je precej manjša verjetnost, da se bo moški odločil za pomoč, zato ni presenetljiv podatek, da samomor naredi štirikrat več moških kot žensk. Še danes veliko moških verjame, da morajo biti čustveno močni in ne smejo pokazati ranljivosti. Sram pred tem, da so ranljivi, je tako velik, da trpijo navznoter. Težje se tudi soočajo z občutkom nemoči. Ne govorijo o svojih čustvih, težave z duševnim zdravjem pa se izražajo skozi glavobole, migrene, zlorabo substanc, spremembo telesne teže, agresijo, težave s koncentracijo ipd., zato pogosto ostanejo spregledane.

Depresija

Zaradi netipičnih znakov je pri moških depresija manj pogosto prepoznana. Ta duševna motnja lahko prizadene vsakogar, ne glede na status, starost in izobrazbo. Pogostejša je pri ženskah, a prizadene lahko tudi moške. Vpliva na telesno zdravje in počutje ter povzroča spremembe v razmišljanju, vedenju in čustvenem odzivanju. Kaže se na različne načine, najpogostejši simptomi pa so dolgotrajna žalost, tesnoba, občutek praznine, manjši ali večji apetit, nespečnost, razdražljivost, izguba veselja za stvari, ki so nas prej zanimale, težave v spolnosti, samomorilne misli, občutek manjvrednosti in krivde, prepričanje, da nam nihče ne more pomagati, slabša osredotočenost in motnje pozornosti. Pri moških se lahko kaže tudi drugače, in sicer med simptome sodijo tudi nasilje, zloraba alkohola in drog, izgorelost, manjša toleranca na stresne trenutke, vedenje, ki je značilno za tiste z disocialno osebnostno motnjo in tvegane oblike vedenja (npr. hitra vožnja, ekstremni športi ipd.).

Anksioznost

Gre za najbolj pogosto obliko duševne motnje pri moških in nasploh. Anksioznost je namreč najbolj pogosta oblika psihične stiske današnjega časa. Gre za stalen občutek nemira, tesnobe, pretiranih skrbi in strahu. Spremljajo jo simptomi, kot so glavobol, povišan srčni utrip, mravljinčenje, vrtoglavica in slabost. Poznamo pet vrst anksioznih motenj, in sicer generalizirano anksiozno motnjo, ki je kronična oblika te bolezni in traja vsaj pol leta (ljudje so polni skrbi, ves čas nekaj premlevajo, po glavi se jim vrtijo negativni scenariji), panični napadi (gre za epizode hudega nemira, ki se pojavijo iznenada, spremljajo pa jih lahko aritmija, razbijanje srca, omotica, hlastanje za zrakom, potenje itd.), družbena anksioznost (posameznika skrbi, da ga bodo drugi obsojali, ga imeli za neumnega in šibkega, da se bo osramotil in da bodo drugi opazili njegovo motnjo), obsesivno-kompulzivna motnja (gre za vsiljive, tj. obsesivne misli in prisilna dejanja, kompulzije) in fobije, ko se posameznik pretirano boji in preceni nevarnost situacije ali objekta (posameznik se izogiba situacijam, kjer bi se moral soočiti s svojo fobijo ali nastopi anksioznost že ob misli na soočenje s fobijo).

Posstravmatsa stresna motnja (PTDS)

Gre za intenzivno anksiozno reakcijo, ki je posledica izpostavljenosti hudim travmam oz. dogodkom. Čeprav za to motnjo večinoma trpijo vojni veterani, ni povezana zgolj z vojaki in vojno. Vsak izmed nas vsaj enkrat v življenju doživi travmatično izkušnjo (nesreča, fizični napad, telesna zloraba, rop, smrt, smrtna ogroženost, mučenje, prometna nesreča, zanemarjanje osebe ipd.), kar ima lahko dolgotrajen vpliv na duševno zdravje in se lahko posledice čutijo še več let po izkušnji. Pojavi se lahko v obliki akutne motnje po travmi ali pa z zakasnitvijo. Simptomi so težave s spanjem, ponavljajoče se sanje in spomini o stresnem dogodku, vsiljivi spomini, duševne stiske ob določenih soočenjih, občutek odmaknjenosti, izbruhi jeze, razdražljivosti itd.

Bipolarna motnja (manična depresija)

Gre za psihiatrično motnjo, pri kateri prihaja do ekstremnih nihanj razpoloženja in pri kateri se menjata dve razpoloženjski stanji – depresija in manija. V prvi fazi smo žalostni, občutimo praznino, utrujenost in brezvoljnost, v manični pa smo evforični, pretirano dobro razpoloženi, ne poznamo nobenih ovir in nismo utrujeni. Znaki bipolarne motnje sta še hipomanija (blažja oblika manije) in mešanica vsega. Bolezen se najpogosteje pojavlja v obdobju zgodnje odraslosti, sprožilni dejavniki pa so običajno povečan stres ter zloraba alkohola in drog. K pojavu lahko prispevajo dedni in okoljski vzroki.