Pravijo, da obstajata dve vrsti moški – tisti, ki so že imeli težave s prostato, in tisti, ki jih to še čaka, če bodo le živeli dovolj dolgo. Kako preprečiti raka prostate, kako ga pravočasno odkriti, kako se z njim spopasti in ga premagati ter še naprej kvalitetno živeti? O tem smo se pogovarjali s predstojnikom Kliničnega oddelka za urologijo pri UKC Ljubljana, dr. med. Bojanom Štrusom.

Diagnoza rak človeka sesuje in spremeni. Kako pomembna je komunikacija? Moški o boleznih namreč raje molčimo. Se o raku prostate premalo pogovarjamo, čeprav je zelo obvladljiv? Je še vedno tabu tema?

Moški so vedno bolj odprti glede težav, ki jih povzroča prostata, denimo glede težav z mokrenjem in spolno funkcijo. Rak prostate zelo poseže v spolnost in sposobnost erekcije ter prinaša možnost uhajanja seča po posegih.

Marsikdo začne šele po hudi diagnozi zares živeti oz. ugotovi, zakaj je vredno živeti. Zakaj se tega ne zavemo že prej? Nenazadnje smo na smrt ''obsojeni'' že ob rojstvu in so nam dnevi ves čas šteti ... Kaj bi svetovali nekomu, ki zboli za rakom prostate? Marsikdo misli, da gre za smrtno obsodbo, kar pa ni nujno res.

Moške z rakom prostate skušam pomiriti, da diagnoza rak na prostati ni tako ''huda'' diagnoza kot na primer pljučni karcinom ali morda karcinom trebušne slinavke. V teh primerih je prognoza običajno slaba. Pri prostati in po operacijah ali obsevanju sta v ospredju erektilna disfunkcija in uhajanje seča.

V kateri fazi raka prostate bolniki najpogosteje pridejo k zdravniku?

Zaradi PSA-markerja dandanes večino bolnikov odkrijemo  v relativno zgodnji fazi bolezni, ko je možno še ukrepati z operacijo, obsevanjem oziroma različnimi zdravili.

Po zaslugi gibanja Movember ima boj z rakom prostate dobro promocijo. Kaj pa še lahko storimo, da bi se izboljšala ozaveščenost?

Rak prostate v zgodnji fazi ne kaže specifičnih simptomov, tako da smer dogajanja nakaže krvni test PSA. Žal pa ta marker ni povsem specifičen za rak prostate, ker na povišano vrednost vplivajo tudi dejavniki vnetja prostate in drugi.

Zagovarjate načelo, da bi moralo v ordinaciji splošnega zdravnika obveljati pravilo, da je treba vse moške, ki imajo težave z uriniranjem, pregledati rektalno? Tovrsten pregled namreč daje dobro predstavo o tem, ali je prostata normalne velikosti, ali je gladka, trda, grčasta ...

Načeloma mora splošni zdravnik opraviti rektalni pregled in je v času študija poučen, kako se ga opravi in kaj lahko najde.

Ali je rak prostate v celoti ozdravljiv?

Na splošno lahko z različnimi postopki ozdravimo približno vsakega drugega bolnika – tu govorimo o dolgoročnem preživetju oziroma vseživljenjski ozdravitvi. Ostale zdravimo, nekateri primeri pa žal dokaj hitro napredujejo v hormonsko neodziven rak prostate, ki ga zdravimo le simptomatsko. Tak rak se razvije dve do tri  leta po odkritju in je navadno odkrit v napredovani fazi bolezni.

Kako pomembna je družinska obremenjenost z rakom prostate?

Zelo pomembna in tisti, ki imajo očeta oziroma brate z rakom prostate, morajo biti zelo pazljivi. Svetujem obisk urologa.

Rak prostate je asimptomatski, simptome, ki so značilni zanj – npr. bolečine v kosteh in težave z uriniranjem – pa radi pripišemo čemu drugemu. Kateri so najboljši preventivni ukrepi za preprečitev njegovega nastanka?

Zdravo življenje in prehrana ter redni spolni odnosi.

Kaj porečete na prekomerno presejanje s testom PSA, ki je visokoobčutljiv in omogoča zgodnje odkrivanje raka prostate, pa tudi drugih oblik raka, ki pa nam niso nevarni? Mnoga strokovna združenja odsvetujejo presejanje za rak prostate pri vseh moških in ga priporočajo le za tiste, ki imajo povečano tveganje za njegov pojav, saj ima diagnoza rak močan psihološki učinek na človeka.

PSA za zdaj ne priporočamo kot screening test za vse moške, denimo po 50. letu. Verjetno bi odkrili veliko moških, ki imajo nizkotvegan rak prostate, ta pa se razvija desetletje. Sploh pa moških ni treba obremenjevati s PSA-testom in sumom na raka prostate po 80. letu starosti, kajti pričakovana življenjska doba je lahko še mnogo let tudi z nizkotveganim rakom prostate. Zakaj bi torej moškega bremenili s takim sumom?

Še več o raku prostate si lahko preberete TU.