Kaj je moška nosečnost?

"Ima vse moje simptome. Občutek, da mu raste trebuh, in tudi apetit se mu je povečal tako kot meni. Težave ima s trebušno kislino, prejšnji dan pa mu je bilo cel dan slabo. Res smešno," je leta 2008 dejala z dvojčicama noseča in žal že pokojna Lisa Marie o svojem partnerju Michaelu Lockwoodu, ko ga je doletela navidezna nosečnost, ki ji strokovno pravimo Couvadov sindrom in je resničen pojav. Prehod iz diade, torej razmerja moški-ženska, v triado, moški-ženska-otrok, je za moškega lahko zelo stresen in konflikten navznoter.

Nekateri moški v času nosečnosti svoje partnerke tudi sami razvijejo telesne in duševne nosečniške simptome, kot so slabost, hrepenenje po določeni vrsti hrane (želja po sladkem ali slanem ipd.), bolečine v hrbtenici, povečanje telesne teže ipd. O Couvadovem sindromu krožijo številne teorije – od ljubosumja, izključenosti in strahov do občutka krivde – najbolj logična pa je ta, da gre za sočutno nosečnost, kot tudi imenujemo moško psihološko nosečnost, ki je posledica močne čustvene povezanosti z nosečo partnerko. Partner je z nosečo partnerico in še nerojenim otrokom tako zelo povezan na nezavedni ravni, da mu telo daje občutek, da je tudi sam noseč. Pri tej namišljeni nosečnosti (psevdocieza) prihaja tudi do predporodne depresije, anksioznosti, slabšega spomina, večje razdražljivosti, hitre spremembe razpoloženja in slabše koncentracije. Znaki navidezne nosečnosti v drugem trimesečju običajno izginejo in se potem vrnejo v zadnji tretjini nosečnosti ter se lahko razpotegnejo tudi v obdobje po rojstvu otroka. Za simptome nosečnosti, med katere uvrščamo tudi zmanjšan libido in obsedenost z zdravjem, sta glavna vzroka bližina nerojenega otroka in navezanost nanj.

Druga teorija breztelesne izkušnje nosečnosti pravi, da moški razvijejo Couvadov sindrom iz zavisti do noseče partnerice, ker se lahko zaradi tega počutijo zavrnjene, pasivne in anksiozne, spet tretja teorija pravi, da bodoči očetje na otroka gledajo kot na tekmeca za pozornost nosečnice in ima sindrom pravzaprav zaščitniško vlogo, ki omogoča, da se moški identificira z nosečnico in tako krepi zaščitniško funkcijo do ženske in tudi do otroka. Poleg psihoanalitičnih teorij obstaja tudi psihosocialna. Ker moški ne morejo roditi, imajo v nosečnosti postransko vlogo in se počutijo nekoristne, s pomočjo sindroma pa preusmerijo pozornost nase. Ker moški ne doživljajo fizičnih sprememb, to povzroča notranje konflikte. Bolj dovzetni za Couvadov sindrom so moški, ki se zelo aktivno pripravljajo na rojstvo otroka in starševstvo ter s partnerico hodijo h ginekologu, se udeležijo šole za starše, prebirajo tovrstno literaturo ipd.