"Z raziskovanjem smo prišli do podatkov, na podlagi katerih predlagamo, da se pri prodaji nogometnih žog uveljavi zdravstveno opozorilo, da lahko ponavljajoče se odbijanje žoge z glavo povzroča večje tveganje za demenco," je pojasnil nevropatolog, prof. Willie Stewart z Univerze v Glasgowu.

Njegova ekipa znanstvenikov je raziskovala manjkajoči člen med nogometom in degenerativnimi možganskimi boleznimi. Novi podatki kažejo, da je možnost razvoja tovrstnih obolenj pri vratarjih podobna kot pri splošni populaciji, štirikrat večja je pri vseh ostalih igralcih, pri branilcih, pri katerih je kontakt glave z žogo najpogostejši, pa petkrat večja. Odkrili so tudi povezavo z dolžino profesionalne kariere, saj kratka kariera predstavlja le podvojeno tveganje.

Pri raziskovalnem delu so pregledovali zdravstvene podatke okoli 8000 škotskih bivših profesionalnih igralcev in jih primerjali s 23.000 prebivalci. Njihova odkritja dopolnjujejo prebojno raziskavo iz leta 2019, ki je bivšim nogometašem pripisala 3,5-krat večjo smrtnost zaradi nevrodegenerativnih bolezni.

"V nasprotju z drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi pri tej poznamo tveganje. Lahko ga preprečimo in potencialno že danes ustavimo razvoj bolezni z omejevanjem odbijanja žoge z glavo. Je to sploh nujno potrebno za nadaljevanje nogometa? Ali, malo drugače, je izpostavljenost demenci nujno zlo pri nogometu ali pa lahko mogoče razmislimo o drugačni obliki igre?" se sprašuje Stweart.

"Tudi če že danes uvedemo spremembe, se bodo pozitivni učinki pokazali šele čez 30 do 40 let. Se bomo danes seznanili s podatki ali bomo še naprej čakali in spremljali nepotrebne poškodbe glave? Nogomet je sicer izjemen za zdravje, saj zmanjšuje pojavnost raka in kardiovaskularnih bolezni, a ne morem videti koristi povečanega tveganja za demenco."