Zakaj morajo moški na zdravje žil pomisliti že v svojih tridesetih

Ateroskleroza je proces, pri katerem se v stenah arterij kopičijo obloge, sestavljene med drugim iz holesterola, maščob, vnetnih celic in kalcija. Sčasoma lahko zaradi njih žile postanejo ožje in manj prožne.

Velika raziskava, objavljena v reviji JAMA, je že pred leti pokazala, kako zgodaj se lahko začnejo spremembe. Raziskovalci so pri obdukcijah pregledali 2876 ljudi, starih od 15 do 34 let, in zgodnje aterosklerotične spremembe odkrili že pri najmlajši proučevani skupini. Njihova razširjenost in obseg sta se s starostjo povečevala.

To seveda ne pomeni, da ima vsak tridesetletnik nevarno zožene arterije. Pomeni pa, da ateroskleroza ni proces, ki bi se začel šele v poznih letih. Njeni prvi koraki se lahko začnejo mnogo prej.

Še bolj zanimivi so rezultati nove raziskave, objavljene avgusta 2026 v reviji New England Journal of Medicine. V raziskavi je sodelovalo 16.808 odraslih iz Danske in Španije, starih od 18 do 70 let, pri katerih so iskali aterosklerozo brez znane srčno-žilne bolezni.

Raziskovalci so tiho aterosklerozo odkrili pri 57,1 odstotka vseh udeležencev. Med moškimi, starimi od 18 do 29 let, je bila prisotna pri 8,7 odstotka. Z naraščanjem starosti je njena pogostost rasla, povečala pa se je tudi količina oblog in število prizadetih žil.

Pomembno je, da raziskava ni pokazala, da ima skoraj vsak sedemdesetletnik aterosklerozo, niti ne potrjuje trditve, da jo ima vsak tretji moški v tridesetih. Kaže pa nekaj drugega: bolezen je mogoče zaznati že v zgodnji odraslosti, njeno breme pa se z leti povečuje.

Največja težava je, da lahko bolezen dolgo poteka brez očitnih znakov. Človek se lahko počuti popolnoma zdravega, medtem ko se v stenah njegovih arterij počasi kopičijo obloge.

New England Journal of Medicine poudarja, da lahko tiha ateroskleroza ostane brez kliničnih znakov več desetletij, preden se pokaže kot srčno-žilna bolezen.

Težave nastanejo, ko se arterija pomembneje zoži ali ko aterosklerotična obloga poči in se na njej oblikuje krvni strdek. Če ta zapre žilo, ki oskrbuje srce, lahko pride do srčnega infarkta. Če prizadene pretok krvi v možganih, lahko sledi možganska kap.

Mladost sama po sebi ne pomeni popolne zaščite pred aterosklerozo. Na njen razvoj vplivajo številni dejavniki, med njimi raven holesterola, krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost in dedna obremenjenost.

Posebej pomemben je holesterol LDL. Če je njegova raven dalj časa previsoka, lahko prispeva h kopičenju holesterola v žilnih stenah.

Že starejše raziskave, objavljene v JAMA, so pri mladih moških pokazale povezavo med aterosklerotičnimi spremembami ter ravnijo maščob v krvi in kajenjem.

Ateroskleroza ni nujno nekaj, kar bi človek občutil iz dneva v dan. Obloge lahko rastejo počasi, težave pa se pojavijo šele, ko je pretok krvi pomembneje oviran.

Takrat se lahko pojavijo bolečina ali pritisk v prsih, težko dihanje, bolečine v nogah med hojo ali drugi znaki, odvisno od tega, katere arterije so prizadete.

Prav zato odsotnost simptomov ni dokaz, da so žile popolnoma zdrave.

Starosti in genetike ne moremo spremeniti, lahko pa vplivamo na številne dejavnike, ki povečujejo tveganje za aterosklerozo.

Pomembni so opustitev kajenja, redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, vzdrževanje primerne telesne teže ter spremljanje krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja.

Pri ljudeh z večjim tveganjem lahko zdravnik priporoči tudi zdravljenje z zdravili. Odločitev je odvisna od celotnega zdravstvenega stanja in posameznikovega tveganja.

Ateroskleroza je predvsem bolezen, ki se razvija skozi leta. Zato ni smiselno razmišljati, da so zdrave žile tema, s katero se je treba ukvarjati šele po petdesetem ali šestdesetem letu.

Najbolj zgovorno je prav to, da so raziskovalci aterosklerotične spremembe našli že pri zelo mladih ljudeh. Hkrati nova velika evropska raziskava potrjuje, da lahko bolezen v odraslosti dolgo ostane skrita in da njeno breme s starostjo narašča.

Zato je pomembneje od vprašanja, pri kateri starosti se bo ateroskleroza pokazala, vprašanje, kaj lahko človek naredi danes. Kajenje, premalo gibanja, visok krvni tlak in povišan holesterol niso težave, ki bi jih bilo treba ignorirati samo zato, ker se človek še počuti dobro.

Članek je informativne narave in ne nadomešča pregleda ali individualnega nasveta zdravnika.

Viri: New England Journal of Medicine, JAMA, PubMed