Ali dolgoživost človeka primarno določa genetika? Strokovnjaki si pri tem zastavijo dve vprašanji. Prvič, ali življenjsko dobo človeka v primerjavi z drugimi vrstami določa genetika, in drugič, ali genetika primarno določa dolgoživost posameznika v primerjavi z drugimi posamezniki.

Različne živalske vrste imajo različno življenjsko dobo. Če lahko grenlandski morski pes živi tudi do 400 let, nekatere živali živijo zgolj pet minut. Razlog tiči v različni genetiki. Kot pojasnjuje profesor David Gems, strokovnjak za staranje na Univerzitetnem kolidžu v Londonu, skoraj zagotovo drži, da našo starost – v primerjavi z drugimi vrstami – določa genetika, saj je maksimalna življenjska doba človeka približno dvakrat daljša od povprečne življenjske dobe naših bližnjih sorodnikov med prvaki (oz. višje razvitimi primati), kot so šimpanzi in gorile. Če se vprašamo, ali genetika določa razliko v dolgoživosti med posamezniki, pa je to zelo malo verjetno, dodaja dr. Gems. Čeprav genetika igra pomembno vlogo, ko gre za dolgoživost, namreč ni primarni faktor. Profesor Dame Janet Thornton, strokovnjak za celično biologijo, pravi, da ima genetika zgolj 30-odstotni učinek, hkrati pa drži, da se dolgoživost prenaša iz roda v rod, zato je v določenih družinah visoka starost ''v krvi''. Težko je sicer vedeti, ali je to zaradi genetike ali zaradi okolja, v katerem živijo, saj imajo člani iste družine običajno podobne prehranske in življenjske navade. Za odgovor na to vprašanje bi morali preučiti DNK članov družine, ki živijo dlje.

Da življenjski slog vpliva na življenjsko dobo, je sicer več kot očitno, saj se je ta zaradi dostopnosti pitne vode, hrane in zdravstvene oskrbe v zadnjih stoletjih močno podaljšala Bolj kot genetika življenje podaljša pravilna prehrana oz. manjši vnos kalorij, pomemben faktor pa je tudi vadba oz. telesna aktivnost, saj lahko že 15-minutna telesna aktivnost dnevno podaljša pričakovano življenjsko dobo za tri leta. Kot pojasnjuje profesorica Lorna Harrie, strokovnjakinja za genetiko in celično biologijo z Univerze Exeter, ''genetika vpliva na življenjsko dobo, a je za to treba ustvariti prave pogoje''. Če povzamemo, dolgoživosti znotraj vrste primarno ne določa genetika, sta pa pravilna prehrana in redna vadba najverjetneje ''skrivnost'' dolgega življenja.