Ali smrčanje vpliva na kakovost spanca?
Ko človek smrči, to pogosto pomeni, da zrak med spanjem ne teče povsem gladko skozi dihalne poti. Včasih je to res prehodno in nenevarno, včasih pa smrčanje spremljajo zožitve dihalne poti ali celo krajše prekinitve dihanja. Posledica je, da spanec ni več tako miren in neprekinjen, kot bi moral biti. Zdravniki navajajo, da lahko motnje dihanja med spanjem povzročajo pogosto prebujanje, jutranje glavobole, suha usta, razdražljivost in težave s koncentracijo.
To lahko pomeni, da uradno človek resda prespi dovolj ur, a se zjutraj vseeno zbudi neprespan. Telo namreč ponoči ne prehaja uspešno skozi faze kakovostnega spanja, ampak so faze večkrat prekinjene zaradi neučinkovitega dihanja. Ravno zato sta eden najpogostejših, a skritih učinkov smrčanja prav dnevna utrujenost in slabša zbranost.

Posledice se pogosto kažejo čez dan
Ljudje, ki močno smrčijo, pogosto sprva opazijo posledice, ki se pokažejo čez dan. Čez dan so zaspani, manj potrpežljivi, težje se osredotočijo in hitreje izgubljajo energijo. Zdravniki med dnevnimi znaki spalne apneje navajajo izrazito utrujenost, težave s koncentracijo in spremembe razpoloženja ali celo nihanja v razpoloženju.
Omenjeno pa ni pomembno le zaradi počutja. Če človek čez dan zaspi za volanom, pri delu ali med upravljanjem strojev, lahko postane smrčanje problematično tudi z varnostnega vidika. Zdravniki posebej opozarjajo, da lahko nezdravljena spalna apneja poveča tveganje za prometne nesreče in znatno vpliva na delovno storilnost.
Kaj pa t. i. "spalna apneja"?
Izjemno pomembno vprašanje, ko pride do smrčanja, pa je prav tako vprašanje, ali pri spanju večkrat prihaja do t. i. spalne apneje, ki pomeni začasno popolno prekinitev dihalne poti. Pri tej motnji se dihanje med spanjem večkrat ustavi in znova začne, kar pomeni, da telo ponoči ne dobiva dovolj kakovostnega kisika. Zdravniki opozarjajo, da nezdravljena spalna apneja povečuje tveganje za visok krvni tlak, srčno bolezen, možgansko kap, sladkorno bolezen tipa 2 ter depresijo ali spremembe razpoloženja.

Posledic ne občuti le tisti, ki smrči
Smrčanje zelo pogosto vpliva tudi na partnerja in dinamiko odnosa. Če eden od partnerjev zaradi smrčanja slabše spi, se hitro lahko pojavi razdražljivost med partnerjema, spanje v ločenih posteljah, slabša potrpežljivost do partnerja in več vsakodnevne napetosti. Čeprav to ni medicinski zaplet v ožjem smislu, je še vedno pomembna posledica, saj spanec močno vpliva na splošno kakovost življenja in postopoma začenja posegati tudi v vaše intimno življenje.
Večjo pozornost zahteva predvsem smrčanje, ki se dogaja redno, je glasno in ga spremljajo drugi znaki, kot so ustavljanje dihanja (spalna apneja), dušenje ali lovljenje sape ponoči, jutranji glavoboli, suha usta, izrazita utrujenost čez dan, težave s koncentracijo ali zaspanost med vožnjo. Zdravniki ob navedenih znakih izrazito priporočajo pregled in ukrepanje.
Pri blažjih težavah pa lahko pomagajo tudi spremembe navad, kot so izguba telesne teže, spanje na boku, opustitev kajenja in obravnava zamašenega nosu. Če pa je v ozadju spalna apneja, so lahko potrebni dodatni pregledi in zdravljenje.
Smrčanje ni vedno nedolžno

Smrčanje ni nujno znak resne bolezni, ni pa tudi vedno le nedolžna lastnost. Velikokrat smrčanje lahko pomeni predvsem slabšo kakovost spanca, pogostejšo utrujenost čez dan in slabšo zmožnost ohranjanja koncentracije čez dan. Smrčanje lahko pogosto služi tudi kot opozorilo, da telo ponoči ne deluje tako, kot bi moralo. In ravno zato je ključno, da ob zaznavi smrčanja reagirate takoj, saj ima lahko smrčanje na dolgi rok izrazito slabe posledice ne le za vas, temveč tudi za ljudi v vaši tesni okolici.
Če ponoči redno smrčite, se zbujate neprespani ali pa vas partner nenehno opozarja na ustavljanje dihanja, je smrčanje smiselno vzeti resno in se odpraviti na posvet k zdravniku. V časih, ko medicina močno napreduje, je tudi zdravljenje smrčanja lahko izjemno uspešno, če le k zdravljenju pristopimo proaktivno in predvsem pravočasno. Včasih je največja napaka prav ta, da smrčanje leta jemljemo kot nekaj običajnega, čeprav nam telo že dolgo sporoča, da ponoči ne dobi zadostne količine počitka, da bi čez dan delovalo tako, kot bi moralo.


































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV