Raziskave kažejo, da ima slab spanec lahko resnejše posledice, kot le jutranjo zaspanost. Tukaj je pet skritih razlogov, zakaj morate spanje vzeti zares.
1. Hormonske spremembe in zmanjšana plodnost
Dolgotrajno pomanjkanje spanja pri moških vodi v izrazite hormonske spremembe. Znižata se raven testosterona in rastnega hormona, hkrati pa se poveča izločanje kortizola – stresnega hormona. Takšno neravnovesje negativno vpliva na libido, mišično maso ter plodnost. Raziskave kažejo, da imajo moški, ki spijo le okoli pet ur na noč, občutno nižje ravni testosterona ter slabšo gibljivost in koncentracijo semenčic. V kombinaciji s kroničnim stresom, ki dodatno zmanjšuje kakovost sperme, to lahko oslabi plodnost.
2. Tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni
Pomanjkanje spanja povzroča zvišanje kortizola in stalno aktivacijo živčnega sistema, zato se krvni tlak poviša, srčni utrip postane hitrejši, žile pa so pod stalnim pritiskom. To vodi do hitrejšega nalaganja maščobnih oblog v žilne stene in večjega tveganja za srčni infarkt ter možgansko kap.
Poleg tega motnje spanja negativno vplivajo na presnovo glukoze in občutljivost tkiv na inzulin. Raziskave so pokazale, da odrasli, ki spijo manj kot šest ur na noč, skoraj podvojijo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
3. Oslabljen imunski sistem
Dober spanec služi tudi kot naravna obramba telesa. Če ga nimamo dovolj, se oslabi naš imunski sistem, telo pa je posledično bolj vneto in se težje bori proti okužbam. Zaradi tega smo bolj dovzetni za prehlade, gripo in druge okužbe, hkrati pa okrevanje poteka počasneje.
4. Slabši spomin in refleksi
Ko spanja primanjkuje, naši možgani delujejo počasneje. Naša pozornost in spomin sta slabša, prav tako pa je zmanjšana sposobnost reševanja problemov. Podaljša se reakcijski čas, ki je pogosto primerljiv s stanjem po več alkoholnih pijačah.
To je še posebej nevarno v prometu, saj utrujen voznik, ki se odziva z zamudo ali pa zaspi za volanom, ogroža sebe in druge.
5. Kognitivni kaos in halucinacije
Če telo predolgo ne dobi počitka, začne trpeti tudi um. Ob ekstremnem pomanjkanju spanja se lahko pojavijo halucinacije. Kronično premalo spanja pospeši kopičenje beljakovin, ki so povezane z razvojem Alzheimerjeve bolezni in demence. Poleg tega raziskave kažejo, da slab spanec oslabi sposobnost možganov, da se učijo in shranjujejo spomine. Posledica so težave s koncentracijo, slabši dolgoročni spomin in hitrejši upad kognitivnih sposobnosti.
Vir: tomsguide.com, health.harvard.edu
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV