Zadržujete veliko potrebo? To se v vašem telesu zgodi, ko predolgo čakate

Naše telo zelo natančno sporoča, kdaj je čas za odvajanje. Ko ta občutek večkrat preslišimo, se začne spreminjati delovanje prebavnega sistema. Blato v črevesju ostaja dlje časa, izgublja vodo, postaja trše, hkrati pa lahko telo postopoma izgubi občutljivost za naravni občutek potrebe po odvajanju.

Gastroenterologi opozarjajo, da lahko takšna navada vodi v zaprtje, hemoroide in celo motnje v delovanju danke. Dobra novica pa je, da lahko z nekaj preprostimi spremembami vsakdanjih navad večino teh težav preprečimo.

Ko začutimo potrebo po odvajanju, se blato iz debelega črevesa premakne v danko, kjer čaka na izločanje. Če ta signal ignoriramo, blato ostane v debelem črevesu dlje, kot je predvideno. Debelo črevo medtem še naprej vsrkava vodo, zato blato postaja vse bolj suho in trdo. Posledično je naslednje odvajanje bistveno težje, pogosto pa ga spremljajo bolečine, napenjanje in občutek nepopolne izpraznitve.

Če zadrževanje postane vsakodnevna navada, lahko telo začne naravni občutek za odvajanje preprosto prezreti. Tako se razvije začaran krog kroničnega zaprtja, iz katerega je pogosto težko izstopiti brez spremembe življenjskega sloga.

Danka vsebuje številne živčne receptorje, ki možganom sporočajo, da je čas za obisk stranišča. Ti signali so pomemben del normalnega delovanja prebavnega sistema. Dolgotrajno zadrževanje blata lahko povzroči raztezanje danke in zmanjša njeno občutljivost. Posledično človek potrebo po odvajanju zazna pozneje ali pa je sploh ne občuti več tako izrazito kot nekoč.

Po besedah gastroenterologov je mogoče te spremembe v večini primerov odpraviti, če ponovno vzpostavimo zdrave navade. To pomeni predvsem, da se na telesne signale odzovemo takoj, ko jih začutimo.

Hemoroidi sicer ne nastanejo neposredno zaradi zadrževanja blata, vendar obstaja med njima jasna povezava. Ker blato zaradi daljšega zadrževanja postane trše, je za njegovo izločanje potrebno precej več napenjanja. Prav močno napenjanje med odvajanjem je eden najpogostejših dejavnikov tveganja za nastanek hemoroidov. Ti lahko povzročajo bolečine, srbenje, krvavitve in precejšnje nelagodje pri vsakodnevnih opravilih.

Strokovnjaki zato svetujejo, da se izogibamo odlašanju z odvajanjem in tudi predolgemu sedenju na stranišču. Če blato ni pripravljeno za izločanje, ga ni smiselno siliti.

Dalj časa kot blato ostaja v črevesju, več vode izgubi. Zaradi tega postane trše, bolj suho in ga je bistveno težje izločiti, kar povečuje možnost poškodb sluznice in bolečin. V hujših primerih lahko pride do fekalne impakcije, pri kateri se v danki nabere velika, trda masa blata. Gre za resno stanje, ki ga pogosto ni mogoče odpraviti brez zdravniške pomoči.

Posebnost tega zapleta je, da lahko mimo trde zapore začne uhajati tekoče blato. Mnogi to zmotno razumejo kot drisko, v resnici pa gre za znak resnega zaprtja, ki zahteva zdravljenje.

Najpomembnejše pravilo je, da potrebe po odvajanju ne ignoriramo. Čeprav obisk stranišča včasih ni najbolj priročen, lahko prav pravočasen odziv prepreči številne poznejše težave.

Pomemben vlogo ima tudi prehrana. Dovolj vlaknin iz polnozrnatih živil, sadja, zelenjave, stročnic, oreščkov in semen pomaga oblikovati mehkejše blato, ki lažje potuje skozi prebavila. Enako pomembna je zadostna hidracija, saj voda preprečuje izsuševanje blata.

K zdravi prebavi pomembno prispeva tudi redna telesna dejavnost. Če pa zaprtje traja več tednov, opazite kri v blatu, močne bolečine v trebuhu, nepojasnjeno hujšanje ali druge nenadne spremembe pri odvajanju, strokovnjaki svetujejo čimprejšnji obisk zdravnika.

Vir: eatingwell.com