Zato morate tudi rekreativci spremljati svoj srčni utrip

Kaj se dogaja s srcem med fizičnim naporom?

Zaradi potrebe mišice po večji prekrvavitvi ter izdatnejši oskrbi s kisikom in hranili, mora srce črpati več krvi v krvni obtok. Že iz mladosti poznamo bolečino pod levim rebrom pri dolgotrajnem teku. Med otroki so govorili, da boli vranica. V resnici gre za krčenje vranice; v sebi ima veliko krvi, ki jo, kadar je treba, s krčenjem izžene iz svojega rezervoarja v krvožilni sistem.

V mirovanju ima srce odraslega človeka od 60 do 100 utripov na minuto. Pri tolikšnem številu utripov srce vrže v krvni obtok približno pet litrov krvi, pri velikih telesnih naporih pa 25 litrov. Ob zadostni prekrvavitvi srca to doseže s simpatično stimulacijo, ki zviša srčni utrip in moč srčnih kontrakcij. Mladi zdravi ljudje med fizičnimi napori običajno niti ne pogledajo svojega srčnega utripa, navdušeni so nad dosežki in tekmovanjem ter gredo do meja svojih zmožnosti.

Visoke obremenitve v vrhunskem športu

Vedeti je potreba, da vrhunski šport ni primeren za vsakogar in je rezerviran le za zdrave ljudi, ki nimajo nobenih dvomov o svojem zdravju. Tako mora vsak vrhunski športnik z izdatnim denarnim dobičkom ob prehodu iz enega kluba v drugega opraviti zahtevne zdravniške preglede.

Tam mu med drugim z ergometrijo testirajo vzdržljivost med fizičnimi napori. Med vadbo se na testni listič posname EKG (elektrokardiogram), ki pokaže pulz (število srčnih utripov na minuto), izmeri se tudi krvni tlak.   Med fizičnim naporom se morata povečati tako pulz kot krvni tlak. Pri vrhunskih športnikih tako pulz kot krvni tlak naraščata počasneje v primerjavi z ljudmi, ki se s športom ukvarjajo rekreativno in v primerjavi s starejšimi. Pri vrhunskih športnikih je obremenitev potisnjena do meje vzdržljivosti, saj bo enaka obremenitev tudi naslednjič na tekmi.

Zakaj bi morali rekreativni športniki spremljati svoj utrip?

Po drugi strani pa bi morali tudi ljudje srednjih let in starejši, ki se želijo s športom sprostiti, spremljati svoj srčni utrip. Med treningom pa bi morali biti pozorni, da ne presežejo frekvence, ki je predpisana za njihovo starost in spol.

Tudi pri zdravih ljudeh v srednji dobi ni priporočljiva intenzivnost vadbe, pri kateri srčni utrip presega 80 % maksimuma predvidenega glede na starost in spol. Pred začetkom rekreacije je koristno narediti obremenitveni test.   Tam boste izvedeli, do katere stopnje obremenitve, torej do kakšnega povečanja utripa med obremenitvijo, lahko greste. Za tiste, ki tega ne storijo, se svetuje, da spremljajo utrip in se naprezajo zgolj do meje, ko jim je rekreacija še v užitek, brez izsiljevanja nemogočega.

Prisluhnite svojemu telesu, saj je utrip spremenljiva vrednost, ki je odvisna od ure v dnevu, temperature, vlage, stresa in raznih drugih dejavnikov.

Ljudem, ki prej niso telovadili, se hitreje poveča srčni utrip oziroma, kot pravijo, nimajo kondicije. Pojav aritmije, preskakovanja srca med obremenitvijo, ki je pred obremenitvijo ni bilo, je opozorilni znak, da smo prekoračili mejo dovoljene obremenitve in da je treba obremenitev zmanjšati oziroma z obremenitvijo prenehati.

Vir: www.adiva.hr