Zanimiva dejstva o mišicah, ki jih verjetno še ne poznate

Človeško telo je neverjeten stroj, ki zmore mnogo. Pri tem mu v mnogočem pomaga tudi mišični sistem. Mišice omogočajo našo pokončno držo, premikanje notranjih organov (da npr. hrana potuje po prebavnem sistemu), da se premikamo, sedimo in jemo. Mišica opravlja svoje delo tako, da se glede na živčni signal skrči in skrajša ter se pri tem tudi zadebeli, postane trša in bolj napeta kot takrat, ko miruje. Ko je konec živčne pobude, se sprosti in postane bolj ohlapna.

Kot pravi osebni trener Daniel Jelovič, je treba aktivirati približno 43 mišic, da ustvarimo nasmeh, medtem ko se za poljub aktivira 34 mišic. Za en korak moramo aktivirati kar 200 različnih mišic v nogah, za položaj roke pa preko 100.

Za izostritev slike v očesu se mišice dnevno premaknejo 100.000-krat. Če bi tako naporno vajo hoteli narediti z nogami, bi morali prehoditi pribl. 18 kilometrov.

Človeško okostje tvori 206 kosti, ki so spojene z vezmi, hrustancem, tetivami in mišicami. V telesu naštejemo več kot 600 mišic različnih velikosti in oblik. Imenujemo jih bodisi po obliki (dvoglave, triglave, trikotne, krožne itd.), po tem, kje se nahajajo (ramenske, obrazne, vratne itd.) in po delovanju (dvigovalke, obračalke itd). Mišice trupa so ploščate, v udih pa vretenaste.

Ločimo prečnoprogaste mišice (tudi skeletne mišice; na kosti se pripenjajo neposredno ali preko kit, nanje pa vplivamo sami), gladke mišice (te so del prebavnega trakta, žil, dihalnih poti, kože, mehurja, maternice ipd., ki jih zavestno ne nadzorujemo) in srčne mišice (te so sestavni del srca). Možgani, živci in skeletne mišice (t. i. živčno-mišični sistem) delujejo vzajemno, da se lahko gibamo.

Mišice tudi do 70 odstotkov sestavlja voda, kar še dodatno poudari pomen hidracije med vadbo. Voda v našem telesu sicer predstavlja 60 odstotkov telesne mase, 70 odstotkov možganov in 80 odstotkov krvi.

Mišično tkivo predstavlja od 35 do 40 odstotkov telesne teže, mišice pa od 70 do 75 odstotkov celotne telesne teže. Če trenirate, višja številka na tehtnici nujno ne pomeni, da ste se zredili, ampak da ste morda povečali mišično maso. In več kot te imate, več kalorij boste porabili med vadbo. Približno ducat tednov od začetka vadbe je treba počakati, da opazite merljive spremembe v telesu.

Mišično tkivo je 15 odstotkov gostejše od maščobnega tkiva.

Tudi mišice imajo spomin (t. i. mišični spomin), zato si zapomnijo vzorce gibanja. Po morebitnem premoru zaradi poškodbe se zato hitro vrnejo v ustaljeni ritem. Seveda pri tem ne smete pozabiti na ogrevanje, ki je pogosto spregledan del vadbe. Zaradi spodobnosti pomnjenja se mišice prilagajajo in pri svojem delu postajajo vse bolj natančne in točne. Dobra novica je, da mišice pridobimo enkrat hitreje, kot jih izgubimo, kar pomeni, da če nam vzame dva meseca časa, da izoblikujemo ali učvrstimo neko mišico, bodo morali miniti štirje meseci, da bo mišica degenerirala na prvotno stanje oz. moč.

Najmočnejša mišica je čeljustna mišica, najbolj ''pretrenirane'' pa so zunanje očesne mišice, ki so pribl. stokrat močnejše, kot je to potrebno za opravljanje funkcij. Glede na velikost je najmočnejša mišica jezik.

Če ste mislili, da so mišice neslišne, se motite. A ker ustvarjajo frekvence, ki so nižje od 20 Hz, ne slišimo njihovega premikanja.

Koliko lahko dvignete? 20 morda 30 kilogramov? 50? Če bi lahko človek hkrati uporabil vse mišice v telesu, bi lahko dvignil neverjetnih 25 ton!

Tudi srce je mišica in to zelo močna. Ste vedeli, da lahko srce kri špricne tudi devet metrov visoko? Po telesu jo potiska s tem, ko se krči in sprošča. Kri prinaša v celice hrano in kisik ter odnaša pa nepotrebne snovi. Ta 300-gramska in kot stisnjena pest velika mišica utripne pribl. 100.000-krat na dan oz. 36,5-milijonkrat na leto. Vsako minuto skozi telesni obtok požene najmanj pet litrov krvi, v celem dnevu pa cca. 7.000 litrov.

Največja mišica v našem telesu je velika glutealna oz. zadnjična mišica.

Prsti na roki nimajo lastnih mišic, za njihovo premikanje pa skrbijo mišice na podlakti.

Ločimo dve vrsti bolečin v mišicah: akutno bolečino, ki je imenovana tudi takojšnja bolečina v mišicah (gre za pekočo bolečino, kar je posledica kopičenja mlečne kisline v mišicah) in zakasnelo bolečino, ki se pojavi v roku 24 do 72 ur po vadbi. Ta bolečina korenini v mikroskopskih raztrganinah v mišičnih vlaknih in bližnjih veznih tkivih, ki nastanejo zaradi treninga. Tovrstne bolečine se običajno pojavijo, ko mišice uporabljamo na način, na katerega niso navajene (npr. nova ali intenzivnejša vadba).