Zakaj v januarju čutimo praznino?

Obdobje veselega decembra in praznikov je za mnoge obdobje druženja in veselja. Ko se prazniki končajo, pa marsikdo izkusi nenavaden občutek - praznino, ki ni le fizična, temveč tudi čustvena.

Ta občutek lahko preseneti, saj so bili dnevi preteklih tednov polni aktivnosti in družabnih srečanj, ki so zapolnjevali naš čas. Ko ti dogodki izginejo, pa ostane praznina, ki se pogosto kaže kot občutek izgube, utrujenosti ali celo notranje praznosti.

Praznina, ki se pojavi po praznikih, ni znak šibkosti ali osebne pomanjkljivosti, temveč običajen psihološki fenomen. Obdobje praznikov zaznamuje različne vidike našega življenja. Zaradi mnogih dogodkov in druženj smo lahko pod neprestanim vplivom impulzov, ki izhajajo iz družbe, nas samih ali tudi širše okolice. Gre za čas, ki je za mnoge izjemno naporen, tako fizično, predvsem pa tudi psihično. Ob koncu leta in praznikih so odnosi pogosto bolj napeti in izpostavljeni večjim pritiskom kot sicer. Ko se ti impulzi po praznikih umirijo, pa možgani in telo naenkrat ostanejo brez podpore.

Psihologi pojasnjujejo, da so ljudje med prazniki pogosto deležni več socialnih interakcij in okrepitve občutka pripadnosti, kar vodi do povečane proizvodnje dopamina in serotonina. Gre za nevrotransmiterje, ki uravnavajo razpoloženje in občutek nagrade. Ko praznični ritem izgine, se ti sistemi vrnejo na običajno raven, kar lahko povzroči občutek praznine, demotiviranosti in celo pojav rahlih depresivnih simptomov.

Nekateri glavni razlogi za občutek praznine po praznikih so:

Prazniki vključujejo številne oblike druženja; od obiskov, večerij do prazničnih zabav. Ko se življenje vrne v vsakodnevni ritem, se število teh interakcij znatno zmanjša, kar zmanjša količino dopamina in občutka pripadnosti.

Človeški možgani so naravnani na rutino. Med prazniki so vsakodnevne navade pogosto prepletene z novimi rituali, kot so skupinsko kuhanje, obdarovanje in druge posebne aktivnosti. Ko ti rituali prenehajo, možgani ostanejo brez strukturiranih dejavnikov nagrajevanja, kar se v posamezniku manifestira kot občutek praznine.

Ob praznikih se običajno spremeni tudi prehrana, spanec in telesna aktivnost. Povečano uživanje sladkorja in alkohola, spremembe v spancu in zmanjšana telesna aktivnost vplivajo na hormonsko ravnovesje, še posebej na raven kortizola in serotonina. Po praznikih se telo ponovno prilagaja na normalen ritem, kar lahko dodatno poveča občutek praznine.

Prazniki pogosto prinesejo intenzivne čustvene izkušnje, kot so izjemno veselje, hvaležnost ter močni občutki povezanosti. Ko se vrnemo k običajnemu življenju, kontrast med prazničnimi doživetji in vsakodnevnimi izzivi ustvari občutek pomanjkanja ali praznine.

Praznina po praznikih je signal, da naše telo in um potrebujeta čas za prilagoditev. Ni znak duševne šibkosti, temveč izraz notranjega neravnovesja med pričakovanji, rutino in socialnimi interakcijami. Psihologi pojasnjujejo, da praznina lahko:

označuje pomanjkanje povezave s seboj,

opozarja na odsotnost smiselnih aktivnosti,

kaže na potrebo po obnovitvi energije in mentalnem počitku.

Razumevanje praznine kot signala, ne kot ovire, je ključno za učinkovito soočanje z njo.

Občutek praznine je normalen, a obstajajo z dokazi podprti načini, kako občutke ublažiti in ponovno vzpostaviti notranje ravnovesje:

Po praznikih je priporočljivo ponovno vzpostaviti stabilen dnevni ritem. Vzpostavite ustaljene urnike spanja, prehrane in dela. Rutina omogoča možganom občutek predvidljivosti in varnosti, kar zmanjšuje anksioznost in praznino.

Telovadba sprošča endorfine in serotonin - nevrotransmiterje, ki izboljšujejo razpoloženje in občutek nagrade. Ne gre za nujno ekstremno vadbo, ampak za redno gibanje, kot so sprehodi, tek, vadba za moč ali joga.

Čeprav prazniki ne trajajo vse leto, se trudite vzdrževati stik z bližnjimi. Krajši pogovori, skupni obroki ali skupne aktivnosti pomagajo zmanjšati občutek praznine.

Praznična obdobja so bila polna aktivnosti in dosežkov. Po praznikih je priporočljivo postaviti realne in majhne cilje, tako v delu kot v osebnem življenju. Doseganje teh ciljev povečuje občutek smisla in notranjega zadovoljstva.

Uravnotežena prehrana in dovolj spanja sta bistvena za uravnavanje nevrotransmiterjev, ki vplivajo na razpoloženje. Telo potrebuje čas, da se vrne v normalen ritem, zato je pomembno, da ga podpremo s kakovostno hrano in zadostnim počitkom.

Namesto da bi praznino dojemali kot težavo, jo lahko sprejmemo kot signal za premislek in samorefleksijo. Kratek dnevnik občutkov ali meditacija lahko pomagata razumeti, kaj praznina v resnici pomeni in katere življenjske vidike želimo izboljšati.

Če praznina vztraja dlje kot običajno in ste že poskusili različne strategije, a se stanje ne izboljša, je pomembno, da si zagotovite ustrezno pomoč. Ne odlašajte in se posvetujte z zdravnikom ali psihoterapevtom, s katerim lahko poiščete nadaljnje smiselne korake do boljšega počutja. In ne pozabite, da ob tem ne gre za izkaz šibkosti, temveč prvi korak do boljšega počutja zase.

Čeprav se po praznikih praznina pogosto zdi neprijetna, je lahko tudi nova priložnost. Omogoča refleksijo, premislek o vrednotah in ciljih ter priložnost, da spet vzpostavimo uravnotežen ritem. Telo in um potrebujeta obdobja visoke stimulacije in obdobja umirjanja - praznina je le naraven del tega cikla.

Z ustreznim pristopom, kot so vzpostavitev rutine, telesna dejavnost, nega socialnih povezav in samorefleksija, lahko občutek praznine postopoma nadomestimo z občutkom notranje stabilnosti, motivacije in ravnovesja. Praznina po praznikih ni znak šibkosti, temveč priložnost za obnovo telesa, uma in čustev, ki nas pripravi na novo leto, polno jasnosti, energije in notranjega miru.