Zakaj tako boli, ko stopimo na priljubljeno igračo?

Igralne kocke so nam v mladosti prinesle toliko veselja, kasneje pa hude bolečin! Verjetno je ni hujše bolečine od tiste, ko stopimo na priljubljeno igračo. Tej negativni izkušnji se je kot staršu praktično nemogoče izogniti. Gre za vsesplošni fenomen, zato ne preseneča, da obstaja tudi sadomazohistično tekmovanje v hoji po kockah z bosimi stopali.

Razlog za ostro bolečino je povezan z anatomijo človeka. In da ne boste mislili, da gre za nedolžno bolečino. Za primerjavo – hoja po žerjavici in hoja po steklu sta precej manj boleči izkušnji. To ni šala. Čeprav ima žerjavica, po kateri hodimo tudi do 800 stopinj Celzija, pa imamo v resnici občutek, da hodimo po vročem pesku. Večina strahu pri hoju po žerjavici tako izvira v glavi. Tudi hoja po steklu je manj boleča kot je videti, saj se koščki stekla enakomerno razporedijo po površini podplata, stopala pa težo prerazporedijo enakomerno. Niti en košček stekla zato ne sproži receptorjev za bolečino.

Plastične kocke so povsem druga zgodba. So domala neuničljive – osnovna kocka 2x2 naj bi zdržala kar 431 kilogramov pritiska! Ko torej stopite na ta skorajda neuničljiv oster kos, za vaše stopalo ni olajševalnih okoliščin. Čemu takšna bolečina? Naša stopala so posuta z nekje 200 tisoč plantarnimi receptorji, to je živčnimi končiči, ki zaznavajo pritisk, teksturo, vibracije in temperaturo.

Podobno kot pri hoji po steklu je manj boleče, če stopimo na več kock hkrati, saj se sila razporedi po večji površini, kot če ima le eno ''vstopno točko''. Ko torej naslednjič pospravljate za otrokom, poskrbite, da ste res pospravili vse, sicer raje pustite rahlo razmetano, saj boste s tem naredili uslugo svojim stopalom.