V minulih zimah smo bili žal priča številnim primerom, ko se je drsanje ali sprehajanje po ledeni ploskvi spremenilo v plavanje v ledeno mrzli vodi. S hojo ali drsanjem po zaledenelih jezerih, bajerjih in mlakah precej tvegamo, saj pri ledu ni stoodstotne varnosti, reševanje pa je lahko zelo zahtevno.

Nedavno smo bili priča nepremišljenemu početju na Koseškem bajerju, kjer so se ljudje sprehajali in drsali po precej tanki ledeni površini – še več, na led se je z motorjem podal motorist in izvajal manevre. Pri drsanju na jezerih, bajerjih ipd. je bolje biti dodatno previden, kot pa malce preveč pogumen, saj lahko veselje hitro zamenja boj za življenje. Pred leti so drsalca na Blejskem jezeru morali reševati s helikopterjem! Z ledom torej ni šale.

Toda kdaj vemo, da je debelina ledu dovoljšnja za varno hojo ali drsanje? Pri Upravi RS za zaščito in reševanje pravijo, da mora biti debelina ledu za hojo ali drsanje najmanj sedem centimetrov, če je na ledeni ploskvi več ljudi – skupina drsalcev/sprehajalcev, pa naj bo plast homogenega ledu debela najmanj 10 centimetrov. Kar je nad 20 centimetrov, je dovolj, da zdrži težo srednje velikega avtomobila. Za površino 200 kvadratnih metrov ledu debelega 10 centimetrov je dopustna obremenitev 22 oseb, ki so povprečno težki 75 kilogramov in so na razdalji treh metrov.

Na kakovost ledu vplivajo številni dejavniki, poleg temperature še vsebnost vlage, vmesne plasti snega, zračni mehurčki ipd. Najbolj varen led – led z največjo nosilnostjo – je čist led, tak, ki je videti črne barve. Moten bel led ni tako močan, siv pa nakazuje, da je prisotna voda in da se topi ali ima zračne žepe. Prelomi in razpoke niso nevarne, zato pa so nevarni mokri prelomi. ''Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost. Če opazimo, da led okoli nas poka v koncentričnih krogih (gre za kroge z istim središčem in različnima polmeroma op. p.), moramo takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod nami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati,'' svari Uprava za zaščito in reševanje.

''Pri izračunu dopustnih obremenitev ledu moramo upoštevati njegovo debelino, trdnost, kvaliteto ter varnostno razdaljo med objekti na njem. Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar posledično pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša.'' Kako pa izmerimo oz. ocenimo debelino ledu? ''Če po ledu močno udarimo z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen,'' razlaga Uprava za zaščito in reševanje. ''Natančnejšo meritev opravimo tako, da izžagamo kos ledu, izmerimo debelino ter pregledamo sestavo ledene kocke. Meritve opravimo na več mestih, odvisno od posebnosti terena – npr. velikost in globina vodne površine.''

Za varnost na ledu smo odgovorni predvsem sami, zato ne škoduje, če se seznanimo z ukrepi v primeru nesreče. Vedno je priporočljivo imeti s seboj dolgo vrv, komplet rezervnega perila in toplo pijačo, saj če pride do nesreče, lahko hitro pride do podhladitve – upočasni se delovanje centralnega živčnega sistema, ponesrečenec težko govori, kasneje se ne odziva več, postane zmeden ipd. Dobrodošli je imeti na sebi tudi piščalko. Če se vam led vdre, ostanite mirni. Razširite roke in pokličite na pomoč. Najbližji osebi vrzite vrv, če te nimate, pa si lahko pomagate z vpikačem (ali izvijačem). Ko zlezete na led, ne vstanite takoj, ampak se nekajkrat zakotalite od mesta, kjer se vam je vdrlo. Če ste tisti, ki rešujete, se ponesrečencu približate leže, namesto vrvi pa si lahko pomagate s kosom oblačila, palico ipd.