Takšna je resnica o ketonski dieti

Ketogena dieta, za katero je značilna nizka vsebnost ogljikovih hidratov (manj kot 20 do 50 gramov na dan, odvisno od stopnje telesne aktivnosti), je med nami prisotna že skoraj stoletje. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so jo uporabljali za zdravljenje epilepsije, danes pa je njeno promoviranje kot način zdravega življenja morda že malce prekomerno. Resda obstajajo tudi koristi ketonske diete, a pretiravanje lahko kmalu vodi do resnih zdravstvenih težav. V nadaljevanju bomo pretehtali njene pozitivne in negativne lastnosti.

Najprej poizkusimo najti odgovor na vprašanje, kaj sploh je ketonska dieta? Ko telo za svoje delovanje nima na voljo dovolj sladkorja, ki spada med ogljikove hidrate, začne za energijo razgrajevati maščobne celice. Ketoni so stranski produkt tega procesa, ki namesto sladkorja služijo telesu kot sekundarni vir energije. Do neke mere je ta metoda lahko dobrobitna in efektivna, vse dokler ne dosežemo skrajnosti. Da bi razumeli, kako to izgleda, najprej preučimo potencialne prednosti te vrste prehrane.

V primerjavi s tipično prehrano zahodnega sveta, ki je prezapolnjena s poceni predelanimi žiti in sladkorji, je ta dieta lahko pravi božji dar. Ker sama po sebi iz telesa izloča sladkorje, dramatično znižuje raven inzulina. Prevelika raven inzulina je za telo zelo škodljiva in sicer je povezana s pojavom neplodnosti, sladkorne bolezni tipa 2 in raznoraznih bolezni srca. Razlog za učinkovitost te diete pri zniževanju inzulina je pomanjkanje ogljikovih hidratov v telesu, s čimer se krvni sladkor močno zniža in tako preneha spodbujati trebušno slinavko k sprostitvi inzulina.

Ketoni igrajo vlogo tudi pri zaščiti nevronov. Posedujejo namreč lastnost zaviranja razvoja tako imenovanih amiloidov, ki lahko sčasoma v možganih povzročijo nevrodegenerativne bolezni, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen. Od tod tudi upanje, da bi takšna dieta lahko pomagala pacientom z epilepsijo in Alzheimerjevo boleznijo. Raziskave so dokazale povezavo med izločanjem inzulina in pojavom amiloidov, a vloge celotnega mehanizma na žalost za zdaj še ne poznamo.

Ketonska dieta očitno ima pozitivne strani. A enako pomembni sta naslednji vprašanji – kakšni so dolgotrajni stranski učinki takšne prehrane in ali smo lahko vseh prednosti te diete deležni na kakšen varnejši način?

Ketoza je smatrana kot proces, ki ga telo prične izvajati v nujnih primerih kot alternativni vir hranil. Ali lahko telo preživi brez ogljikovih hidratov ali z zelo omejeno količin ogljikovih hidratov? Seveda, ampak ne za dolgo. In, ali telo ob tem resnično uspeva? Medtem, ko s to dieto morda uspemo ustaviti napredovanje kakšne bolezni, povezane z inzulinom, v našem telesu sčasoma nastaja večja škoda.

Naše telo potrebuje vse vitamine in minerale, ključne za njegovo pravilno delovanje. Ko iz naše prehrane odstranimo celotne skupine hrane, kot so sadje, polnozrnate žitarice in stročnice, kakšno ceno plačujemo? V zelenjavi lahko dobite ogromno vlaknin in fitohranil, a odrekanje jabolkam, citrusom, jagodam in drugemu sadju je absurdno. Sadje in stročnice vsebujejo ogromno nujnih mineralov, vitaminov, antioksidantov in probiotičnih vlaken za ohranitev optimalnega zdravja.

Očitno ima tudi ketonska dieta tako pozitivne kot negativne učinke. Ob poplavi vseh obstoječih in vedno novih diet pa se lahko kaj hitro zgodi, da pozabimo na najučinkovitejšo in najnaravnejšo alternativo – telovadbo. Aktivno gibanje je namreč ključnega pomena za pravilno delovanje trebušne slinavke in s tem optimalno izločanje inzulina.